Tiskane izdaje
Ideje so tokrat dragocenejše od denarja, se glasijo prvi odmevi na objavo najnovejše lestvice Power 100, ki jo revija ArtReview vsakoletno namenja stoterici najvplivnejših vipovcev sveta sodobne vizualne umetnosti in tradicionalno velja za najodmevnejšo tovrstno na svetu.
Letos so se na uredništvu revije pri njenem ažuriranju odmaknili od štetja dolarjev in evrov ter karte premešali na novo. Če so v minulih sezonah njen vrh krojili kuratorji, galeristi in menedžerji, tokrat najvišje uvrščeni lastnik kakega multinacionalnega galerijskega imperija, David Zwirner, zaseda šele peto mesto, med kuratorji pa je mesto pred njim Adam Szymczyk, umetniški vodja letošnje 14. Documente, ki je skoraj pristala v finančnem bankrotu.
Že od leta 2011, ko je na lestvici zmagal Kitajec Ai Weiwei, se ni zgodilo, da bi na vrhu pristal umetnik, tokrat pa je na njem prvič umetnica, leta 1966 v Münchnu rojena Hito Steyerl, avtorica filmov, teoretičarka in publicistka, ki ima v žepu doktorat iz filozofije z dunajske Akademije za likovno umetnost, sedaj pa poučuje na oddelku za nove medije Univerze za umetnost v Berlinu. Lasten izraz je poiskala na stičišču filma in vizualnih umetnosti.
Kljubovanje omrežjem moči
Zanimajo jo dokumentarne strategije, obravnava pa aktualne teme, kakršne so kulturna globalizacija, feminizem, migracije, rasizem, vojne, kapital in svet podob kot tak s svojo politiko zaslepljevanja. Kot zapišejo pri ArtReview, meni, da ima umetnost moč, a jo po drugi strani oblikujejo centri moči, ki niso nujno pozitivni. »Sodobno umetnost omogočajo neoliberalni kapital, internet, bienali, umetnostni sejmi, vzporedne nove zgodovine in naraščajoča neenakost dohodkov,« je povedala Guardianu. »Dodajmo še vojne, nepremičninske špekulacje, goljufanje pri davkih, pranje denarja in neregulirane finančne trge.«
Revija ArtReview jo je na vrh lestvice postavila, ker tovrstnim omrežjem moči aktivno nasprotuje, nazadnje je, denimo, septembra protestirala, ko se je za sponzorja razstave v Pekingu, na kateri je sodelovala, izkazalo orožarsko podjetje Rheinmetall AG s sedežem v Düsseldorfu.
Dobro jo poznamo tudi v Sloveniji. Že leta 2001 je nastopila na simpoziju Rekonstruirana fikcija v Galeriji Škuc, zatem so jo v vlogi avtorice ali predavateljice predstavili na Mestu žensk, v MG+MSUM ali Galeriji sodobne umetnosti Celje, samostojno pa je razstavljala v Galeriji P74.
Četrta ženska na vrhu
Je četrta ženska na vrhu lestvice, odkar ta obstaja. Pred njo so jo osvojile umetniška direktorica 13. Documente Carolyn Christov-Bakargiev leta 2012, leto zatem modrokrvna šejkinja Al Majasa bint Hamad bin Kalifa al Tani, ki je na čelu Katarskih muzejev za umetnostne nakupe lahko letno zapravila milijardo dolarjev, leta 2014 pa v družbi partnerja Iwana galeristka Manuela Wirth. Steyerlova je sicer vse moške kolege premagala že lani, ko je bila na lestvici najvišje uvrščeno umetniško ime. A je bila sedma.
Tudi druga in tretja pozicija na letošnji lestvici pripadata umetnosti oziroma teoriji. Drugi je konceptualni umetnik Pierre Huyghe, tretja teoretičarka znanosti, tehnologije in feminizma Donna Haraway, po omenjenima Szymczyku in Zwirnerju na četrti in peti poziciji pa do izteka deseterice najdemo še zvezdniškega kustosa Hansa Ulricha Obrista, ki je lani na lestvici zmagal, omenjena zakonca Wirth, direktorico Studio Museuma v Harlemu Thelmo Golden, filozofa in sociologa Bruna Latourja, ki je na lestvici sploh prvič, in multinacionalnega galerista z britanskim poreklom Gavina Browna.
Nekateri stari znanci so letos izgubili simaptije uredništva revije. Ai Weiwei je izpadel iz deseterice in pristal na 13. mestu, Jeff Koons je 54., nekdaj najvišje uvrščena med umetnicamim in umetniki Marina Abramović, ki je bila leta 2014 peta, pa je tokrat na zgolj 89. mestu. Damiena Hirsta kljub ambiciozni razstavi v Benetkah med stoterico sploh ni in tudi njegov beneški gostitelj v Palači Grassi in Punti della dogana François Pinault, ki je na lestvici dvakrat zapovrstjo zmagal, namreč v sezonah 2006 in 2007, je šele 35.
Tudi 57. Beneški bienale na ArtReview ni ustvaril posebnega vtisa. Njegova umetniška direktorica Christine Macel, avtorica osrednje razstave Viva Arte Viva, zaseda 26. pozicijo. Lani je bila na 17. mestu.
