Tiskane izdaje
Kdo je kupec Leonardu da Vinciju pripisanega Odrešenika sveta, ki so ga 15. novembra pri Christie's v New Yorku prodali za rekordnih 450 milijonov ameriških dolarjev?
Zatem ko je New York Times kot kupca identificiral malo znanega saudskega princa iz kroga saudskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, je slednjega kot realnega kupca iz ozadja – celo s pomočjo ameriških obveščevalcev – identificiral Wall Street Journal, včeraj pa so iz Louvra v Abu Dabiju, kjer bo na ogled, tvitnili, da so ga pridobili sami. Rekordna prodaja povzroča rekordno zmedo.
Razkritje New York Timesa, da je bil kupec Odrešenika sveta (Salvator mundi) na newyorški dražbi 15. novembra v avkcijski hiši Christie's Bader bin Abdulah bin Mohamed bin Farhan al Saud, saudski princ iz oddaljene veje kraljeve družine brez zgodovine nakupov na mednarodnem umetnostnem trgu in brez javno znanega vira dohodkov, a iz neposredne bližine saudskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, je hitro sprožilo ugibanja, da je sliko kupil za prestolonaslednika, ki je v času dražbe polnil medije z utrjevanjem oblasti, zapori in obračunom s konkurenco med saudsko politično in gospodarsko elito.
Medtem ko je ameriški časnik razkril kupčevo identiteto, so iz novega muzeja Louvre Abu Dabi v več jezikih tvitnili, da Odrešenik sveta prihaja v tamkajšnjo zbirko. Ne v Saudsko Arabijo, pač pa v zavezniške Združene arabske emirate, Wall Street Journal pa je podatek, da je pravi kupec Mohamed bin Salman, dodal k zgodbi v četrtek zvečer. Skliceval se je na neimenovane vire in predvsem ameriške obveščevalce, ki jih, kot kaže, zelo zanimajo celo dražbe umetnin. Kot je videti, radi spremljajo poteze saudskega prestolonaslednika v času njegovega utrjevanja oblasti.
Leonardu da Vinciju pripisani Odrešenik sveta. Foto: Reuter
Geopolitična igra?
V tisku se je pojavila ocena, da saudski nakup doslej najdražje prodane umetnine na svetu odpira geopolitično igro, ki se je razširila na dražbene dvorane in na lastništvo najprestižnejših umetnin na trgu, izbrana tarča pa je znova Katar, s katerim je Saudska Arabija z zaveznicami, med njimi Združenimi arabskimi emirati, junija prekinila diplomatske odnose in izolirala državo.
Po trditvah analitikov je agresivno politiko do Katarja, ki je nekaj časa hodila po robu vojne napovedi, v celoti vodil prestolonaslednik, sicer avtor Vizije 2030 in z njo gospodarskih, družbenih ter religioznih reform v Saudski Arabiji, ki velja za središče najbolj konservativne sunitske vere, vahabizma. Mednarodne medije je polnil tudi z napovedjo, da bo ženskam vendarle dovolil sesti za volan, ali – v spremstvu moških sorodnikov – obiskovati športne prireditve.
Katar je kar okoli desetletje krojil zgodovino najprestižnejših nakupov najdražjih umetnin na svetu. Še leta 2013 je uredništvo Art Review šejkinjo Al Majaso bint Hamad bin Halifo al Tani, sestro emirja Tamima bin Hamada bin Halife al Tanija na čelu nadzorstva katarskih muzejev, postavilo na vrh lestvice Power 100 z najvplivnejšimi vipovci v svetu umetnosti in ji pripisalo milijardo dolarjev letnega proračuna za nakupe.
Katarska vladarska hiša je leta 2011 zasebno kupila Igralce kart Paula Cézanna za (vsaj, natančen znesek ni znan) 250 milijonov dolarjev in leta 2014 sliko Nafea Faa Ipoipo (Kdaj se boš poročila?) Paula Gauguina za 210 milijonov, do prodaje Odrešenika sveta pa je držala tudi avkcijski svetovni rekord. Nekdanji katarski premier, šejk Hamad bin Džasim bin Džaber bin Mohamed bin Tani al Tani, je namreč predlanskim pri Christie's za 179 milijonov kupil Ženske iz Alžira (Verzija 0) Pabla Picassa.
Ženske iz Alžira (Verzija 0) Pabla Picassa. Foto: Wikipedia
Preobrat v zgodbi
Včeraj je v zgodbi nastopil korenit preobrat v obliki tvita Louvra Abu Dabi: »Veselimo se razstavljanja Odrešenika sveta Leonarda da Vincija. Delo je za muzej pridobil oddelek za kulturo in turizem Abu Dabija.« Kdo je dejanski kupec? Pridobiti sicer ne pomeni nujno kupiti.
Rekorderska avkcijska prodaja Picassovih Žensk iz Alžira (Verzije 0) in letošnja prodaja Odrešenika sveta izpostavljata še eno plat nakupov. Picasso je na svoji sliki upodobil kar nekaj golih ženskih prsi, ki jih je v objavi rekordne prodaje cenzuriral celo newyorški Fox 5 News in s tem požel val posmeha, a tovrstna slika v Katarju ne bi mogla viseti v javni zbirki. Nakup je sprožil domneve, da jo bo šejk obdržal v eni izmed rezidenc zunaj države.
Tokratna rekorderska slika je neprimerno bolj tradicionalistična, za skeptike pri atribuciji Leonardu da Vinciju kompozicijsko celo dolgočasna (seveda po kriterijih za tega genija renesanse), a je po drugi strani krščanska, da bolj skorajda ne bi mogla biti.
Bi lahko Jezus, v arabskem svetu prerok, nikakor pa ne odrešenik, visel v Saudski Arabiji, kjer je čaščenje katerekoli religije razen islama strogo prepovedano?
