Tiskane izdaje
Do 26. marca 2017 nam iz Evrope ne bo treba potovati v Novo Mehiko, da bi si ogledali vrhunce opusa ene največjih umetnic 20. stoletja. Po londonski Tate Modern so v dunajskem Kunstforumu priredili večjo retrospektivo Georgie O'Keeffe. Prvo veliko razstavo te umetnice zunaj ZDA si bo po Dunaju mogoče ogledati še v Umetnostni galeriji Ontaria v Torontu.
Večino razstavih predmetov na dunajski razstavi so pripeljali iz Muzeja Georgie O'Keeffe v Santa Feju, glavnem mestu ameriške zvezne države Nova Mehika. Muzej Georgie O'Keeffe vsako leto obišče dvakrat več ljudi, kakor ima to mesto na jugozahodu ZDA prebivalcev. Santa Fe ima danes približno 70.000 prebivalcev, Muzej Georgie O'Keeffe pa je od ustanovitve leta 1997 do danes obiskalo približno 2,8 milijona ljudi.
Popkulturna ikona
Na njej si je med drugim mogoče ogledati knjigo poezije in proze Babel Patti Smith iz leta 1978. Odprta je na strani s pesmijo Georgia O'Keeffe, ki se začne z verzi: Velika slikarka, ki se zdaj večkrat odloči, da bo šla ven s palico v roki in z njo ubijala kače, konča pa takole: Pojdi ven in udarjaj po puščavi, po vsem življenju, ki stoji pri miru.
Deset let pred izidom knjige, torej leta 1968, se je Georgia O'Keeffe pojavila na naslovnici revije Life, pod fotografijo je pisalo: Georgia O'Keeffe v Novi Mehiki: močne vizije velike slikarke. Izvod revije je razstavljen tudi na Dunaju.
Kmalu zatem, leta 1970, je njena retrospektiva v newyorškem Whitneyjevem muzeju ameriške umetnosti ter nato na Umetnostnem inštitutu v Chicagu in Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu še dodatno utrdila njen sloves »matere ameriške moderne« med mlajšo generacijo umetnikov.
Georgia O'Keeffe je bila kot članica ameriške državne ženske stranke politično dejavna ter se javno odločno borila za pravice žensk, vendar je do konca življenja zavračala oznako »ženske umetnice« in ni pustila, da si jo feministke prisvajajo. »Moški me pogosto opisujejo kot najboljšo žensko umetnico. Vendar sem prepričana, da sem eden najboljših umetnikov na splošno,« je nekoč pojasnila, kaj si misli o tem.
Georgia O'Keeffe je imela več sreče od Mehičanke Fride Kahlo, s katero sicer ima nekaj skupnih točk: obe sta bili zelo nadarjeni slikarki in se poročili s slavnima, precej starejšima umetnikoma in ženskarjema ter bili (za nekaj časa) v njuni senci. Ne nazadnje sta bili obe lepotici. Toda v nasprotju s Frido Kahlo, ki je umrla pred Diegom Rivero, je Georgia O'Keeffe živela štiri desetletja dlje od Alfreda Stieglitza ter zaslovela že v času življenja.
Življenje,
Stieglitz je bil takrat oženjen in oče, vendar je podlegel čarom mlade kolegice. Ločil se je od prve žene in poročil z Georgio, vendar šele leta 1924. Georgia je medtem usmerjala energijo predvsem v slikarstvo. Stieglitzevi eksplicitni fotografski akti Georgie O'Keeffe so razstavljeni tudi na Dunaju; fotografije so pomagale utrditi sloves te umetnice kot simbola razuzdanih dvajsetih let prejšnjega stoletja in razkrile prepletanje slikarkine osebnosti z umetnostjo.
Na razstavi v dunajskem Kunstforumu so tudi povečane slike rož, s katerimi se je proslavila Georgia O'Keeffe. »Samo 13 odstotkov opusa te umetnice je posvečenega rožam,« je povedala Ingrid Brugger, direktorica Kunstforuma. »Sovražim rože – slikam jih, ker so cenejše od slikarskih modelov in se ne premikajo,« je nekoč izjavila Georgia O'Keeffe.
Razstava na Dunaju se začne z zgodnjimi, manj znanimi deli, ki so nastala pod vplivom »sinestezije« Vasilija Kandinskega, preobrazbe glasbe v slikarske barve. Vsekakor je zanimiva tudi velika krajina industrijskega New Yorka iz leta 1928, ko je Georgia O'Keeffe ustvarila več panoramskih slik East Riverja. Takrat je opazovala New York iz stanovanja v 30. nadstropju hotela Shelton, prvega hotela nebotičnika v New Yorku. Te slike brez dvoma spadajo med najboljše likovne refleksije ameriških velemest.
V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je Georgia O'Keeffe ustvarila svoje najbolj znane slike – motive rož, ki so postali popkulturne ikone. V tridesetih letih, ko je sprva po nekaj mesecev na leto, nato pa stalno živela na ranču v puščavi Nove Mehike, je začela slikati kosti v puščavskem pesku in druge značilne motive iz zunanjega okolja tega dela ZDA.
Te stvaritve so obogatile umetnost tihožitja in ikonografijo krajin ameriških odmaknjenih območij, poleg tega razkrivajo, da je umetnica znala hkrati predstaviti monumentalnost in intimnost. Od začetka sedemdesetih let je zaradi degeneracije rumene pege slikala čedalje manj, pri tem ji je pomagal pomočnik. V visoki starosti je med mnogimi priznanji prejela tudi predsedniško medaljo svobode, najvišje civilno odlikovanje v ZDA.
Rekordno draga umetnica
Georgia O'Keeffe ni dovolila, da bi nanjo vplivali (evropski) umetnostni tokovi, zato njena abstraktna dela in slike ameriških krajin upravičeno označujejo za avtohtono moderno ameriško umetnost.
Serije njenih velikih slik, ki jih je naslikala v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter na njih prikazovala predprostore hiš, poti, rečne tokove in oblake, s katerimi je iskala slikarske ustreznike neskončnih svetlih prostorov, napovedujejo abstraktni ekspresionizem in minimalizem, pravita kuratorki retrospektive del Georgie O'Keeffe Heike Eipeldauer (Kunstforum, Dunaj) in Tanya Barson (Tate Modern, London).
»Nič ni bolj neresničnega od realizma. Podrobnosti nas pogosto zbegajo. Samo z izborom, izpuščanjem in poudarjanjem se prebijemo do resničnega pomena stvari,« je povedala Georgia O'Keeffe.
Njeno najdražje javno prodano delo je slika Kristavec/Bela roža številka 1, ki jo je naslikala leta 1932 in za katero so novembra 2014 v newyorški dražbeni hiši Sotheby's plačali 44,4 milijona ameriških dolarjev. To je hkrati najdražje prodano delo neke umetnice do zdaj.
