Tiskane izdaje
»Za predstavitev njegovega umetniškega opusa je ostalo le malo ohranjenih del, najlepša med njimi, ki jih tokrat predstavljamo javnosti, spadajo v kratko, a zelo plodno obdobje pred vojno ter nekatera kasnejša, vznikla iz trenutkov ustvarjalnega naboja,« pravi Domjanova.
Predvojni čas je bil zanj najbolj ustvarjalen, a prekinjen z odhodom na službovanje v hercegovsko Trebinje leta 1938, kjer je do konca leta 1944 poučeval likovni pouk na realni gimnaziji. Stike s stanovskimi kolegi je izgubil, kiparil je malo. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in najprej deloval kot samostojni kipar in restavrator, potem pa se je zaposlil kot učitelj risanja na gimnaziji v Celju in kasneje kot učitelj likovnega pouka na osnovni šoli v Žalcu vse do upokojitve leta 1972. V tem, domačem okolju je sledi zapustil s številnmi kiparskimi drobci v javnem prostoru.
Salesin se je slikarstva in dekoraterstva najprej učil ter delal pri mojstru Antoninu Švaglju, nato pa se je vpisal na kiparsko in rezbarsko šolo Tehniške šole v Ljubljani. Nato bil sprejet na Kraljevo umetniško akademijo, danes Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer so ga poučevali veliki mojstri kiparstva − od Meštrovića in Frangeš-Mihanovića do Kršinića. Po diplomi je odšel na specializacijo restavratorstva in kiparstva v Rim in leta 1938 postal redni član Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Razstavljal je redko.
O sedanji razstavi v Žalcu Domjanova pravi: »Njegovi kipi so maloštevilni in likovni publiki doslej malo znani, saj gre za upodobitve družinskih prijateljev in njihovih otrok.«
A njegove sledi ostajajo v okolju domačega kraja in Savinjske doline. Njegovi so številni plastični pridatki na arhitekturnih telesih hiš. S tehniko sgraffito, vrezovanjem v omet fasade, je ustvarjal reliefe različnih globin. Je soavtor obdelave pročelja Hmeljarskega inštituta, reliefov na pročeljih zadružnih domov v Preboldu in v Petrovčah, na nekdanjem Kmetijskem kombinatu v Žalcu, pa tudi številnih naročenih kiparskih portretov narodnih herojev, umetnikov. Marsikje še stoje. Njegova sta tudi v bron odlita portreta Frana Levstika pred Kulturnim domom na Vranskem in pred Medobčinsko splošno knjižnico v Žalcu.
