Tiskane izdaje
Letos mineva petdeset let, odkar je Stanley Kubrick na podlagi knjige in scenarija Arthurja C. Clarka posnel znamenito Odisejo 2001, v kateri nastopa tudi vesoljsko plovilo, narejeno po zasnovi slovenskega pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga. Dejansko je Noordungova knjiga Problem vožnje po vesolju, ki jo je slovenski znanstvenik napisal leta 1928, hitro dosegla širšo (strokovno) javnost in kasneje postala obvezno čtivo znanstvenikov obeh svetovnih velesil 20. stoletja: ZDA in Rusije.
V angleščino so njegove zamisli prevedli že leta 1929, v ruščini pa je Noordungova geostacionarna orbita (ideja vesoljskega plovila, ki ustvarja lastno gravitacijo) postala dostopna leta 1935. Njegovo knjigo je študiral Koroljov, oče ruskih poletov v vesolje, prav tako je bil z delom Noordunga seznanjen Von Braun, oče ameriškega vesoljskega programa.
Noordungovo znanstveno delo je, kot kaže, že nekaj let po nastanku vplivalo tudi na umetniško srenjo, še posebej na ruske avantgardiste, ki so se navduševali nad tehnološkimi novostmi, nad modernizacijo nove dobe in se − skladno z vizijo nove boljše družbe − spogledovali tudi s kozmizmom ter idejo bivanja skupnosti v vesolju. O neposrednem vplivu Noordunga na rusko umetnost najverjetneje priča akvarel Pot na mesec ruskega umetnika Aleksadra Labasa (1900−1983). Slika po kompoziciji namreč povsem ustreza platnici Noordungove ruske izdaje, ob tem pa umetnik naslika še vesoljsko plovilo po vzoru Noordungovih načrtov in skic.
Slika se nahaja v depojih galerije Tretjakov v Moskvi, našel pa jo je slovenski umetnik Dragan Živadinov, ki je včeraj na tiskovni konferenci tudi predstavil odkritje. V dialogu z dr. Anastazijo Gačevo iz Muzeja in knjižnice Nikolaja Fjodorova v Moskvi mu je uspelo utemeljiti, da so bili ruski avantgardisti dobro seznanjeni z ruskim kozmizmom ter sledili temeljnim premikom v vesoljskih znanosti in se − kot priča tudi slika Pot na mesec − navdihovali pri njem.
Labas je, podobno kot njegovi sopotniki, občudoval dosežke moderne civilizacije, po oktobrski revoluciji je navdušeno opazoval, kako se Moskva spreminja v metropolo 20. stoletja. Jedro njegovega zanimanja je bila tehnološka civilizacija. Ideja letečih strojev je zanj utelešala moderno civilizacijo. Ali, kot je sam dejal: »Absolutno sem prepričan v eno: z vsakim desetletjem bo moje delo bolj in bolj razumljivo, in v 50 ali stotih letih bo dobilo svoj pravi odmev. Potem bo vsakdo opazil naš čas, ki ga je redkokdo občutil kot jaz, in redkokdo je doumel najbolj kompleksne fenomene našega fascinantnega 20. stoletja. Rojen sem bil v presenetljivo prikladnem trenutku, to stoletje mi ugaja kot nobeno drugo.«
Ksevt v Ljubljani
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) se je po tem − ko je stavbo v Vitanju prevzelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in zastavilo svoj program brez navezave na delo soustanoviteljev tega zavoda − preselilo v Ljubljano, delovalo pa bo na več lokacijah. Ena od teh je Osmo/za, skupni prostor Ljudmile, zavoda Atol in zavoda Delak na Slovenski 54 v Ljubljani. Ksevt še vedno deluje na podlagi ideje kulturalizacije vesolja in kozmifikacije umetnosti. V prihodnjem letu med drugim pripravlja simpozij Slovenska vesoljska akademija, na kateri bodo razpravljali znanstveniki in arhitekti, posebno projekcijo Odiseje 2001 v Kinu Šiška in vrsto drugih projektov, pri katerih sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA).