Tiskane izdaje
Slovaškemu preprodajalcu umetnin je, kot poroča Artnet, padla sekira v med. Zaslužil je miljone dolarjev, pri čemer je novica, za katero je zaslužen, razveselila tudi umetnostnozgodovinsko stroko, saj se je pomembna umetnina, ki je veljala za izgubljeno, vrnila na površje. Širša javnost pa se bo lahko s to umetnino poslej srečevala ob obisku Gettyjevega muzeja v Los Angelesu.
Imena srečneža članek ne omenja, a gre vsekakor za nekoga z odličnim občutkom za umetnost baroka. Ko je na dražbi za 24.000 evrov kupil napačno atribuiran portret papeža Pavla V. (ta papež iz znamenite družine Borghese je Petrov prestol zasedal med letoma 1605 in 1621), je tvegal, a se je izkazalo, da je avtor kipa sam Gian Lorenzo Bernini (1598–1680), revolucionar kiparskega izraza, ki je utrl pot tako kiparskemu kot arhitekturnemu baroku in veliko delal prav za družino Borghese. Med njegovimi pokrovitelji je bil tudi Pavel V.
Ko je preprodajalec kip kupil, je bil na dražbi ponujen že drugič. Že leta 2013 so ga skušali prodati, tedaj z višjo oceno 52.000 evrov, a niso nikogar prepričali. Sedaj pa ga je ob posredovanju avkcijske hiše Sotheby's od Slovaka kupil Gettyjev muzej, in sicer za astronomskih 33 milijonov dolarjev. S tem je kip prodrl na mesto tik ob deseterici najdražjih kdajkoli prodanih kipov (na 10. mestu so, denimo, trenutno Tulipani Jeffa Koonsa, prodani za 33,7 milijona).
Dolga zgodovina poprsja
Kakšna je zgodovina portreta? Njegovi zgodovini je bilo mogoče slediti vse do leta 1893, ko je iz znamenite zbirke Borghese, v kateri je preživel stoletja, prešel v last nekega neznanega dunajskega zbiralca. Ta ga je kupil na dražbi in tedaj so ga v katalogu, v katerem so ga predstavili tudi s fotografijo, objavili kot delo Allessandra Algardija. A so ga že v študiji, izdani leta 1816, znova atribuirali Berniniju.
Kasneje se je za poprsjem izgubila vsaka sled. Domnevali so, da obeh svetovnih vojn ni preživel, nakar se je neprepoznan pojavil v Bratislavi, kjer so ga na dražbi ponudili dediči pred dobrim desetletjem umrlega slovaškega slikarja Ernesta Zmetáka.
Mimogrede, kip iz leta 1961, ki naj bi bil sploh prvi Berninijev papeški portret – sicer poshumni; kiparju, tedaj staremu le 23 let, ga je nekaj mesecev po papeževi smrti naročil njegov mogočni mecen, kardinal Scipione Borghese –, so pred prodajo onkraj Atlantika ponudili dunajskemu Muzeju Liechtenstein. Toda v tem se zaradi ne dovolj jasne provenience za odkup niso odločili.
