Tiskane izdaje
Zanimivo je, da so predstavniki sedme sile sedeli na stolih, ki poimensko ali simbolično opozarjajo na tiste slovenske prostozidarje, ki jih ni več med nami, in na minljivost slehernega izmed nas.
Veliki mojster Velike lože Slovenije, znani zdravnik in kirurg dr. Marko Bitenc, je spregovoril pred javnostjo o tem, kaj prostozidarstvo sploh je in kakšno je prostozidarstvo na Slovenskem danes. Kdor je pričakoval razkritje velikih skrivnosti in imen, je prišel zaman. Prostozidarske skrivnosti se ne da izdati, je povedal dr. Marko Bitenc, saj jo je treba doživeti. In vsak jo doživlja po svoje. Prav tako ni bilo mogoče izvedeti niti enega imena od približno 300 prostozidarjev regularne Velike Lože Slovenije, ki se združujejo v sedmih slovenskih ložah. Od teh so štiri v Ljubljani (Dialog, Žiga Zois, Arcus in Artes liberales Europa), ena v Mariboru (Združena srca), ena v Kopru (Olivetum), ena pa je tista, da skrbi za izobraževanje prostozidarjev, Quatuor Coronati.
Prostozidarske skrivnosti se ne da izdati, saj jo je treba doživeti. In vsak jo doživlja po svoje. Foto: Primož Kališnik
Vodilna misel, ki se je kot rdeča nit pletla skozi vse dogajanje v navideznem templju v Narodnem muzeju, je bila, da je prostozidarstvo etična skupnost mož na dobrem glasu, ki želijo svet spremeniti tako, da delajo na samem sebi. Da gradijo sebe in s svojih zgledom poskušajo vplivati na druge − ne spreminjajo drugih, spreminjajo sebe in s toleranco in ljubeznijo do sočloveka poskušajo zmanjševati razlike med ljudmi in zgraditi tempelj splošne ljubezni. Prostozidarji se med seboj ne pogovarjajo o politiki, o svetovnem nazoru in ne o veri oziroma Cerkvi kot instituciji.
Dr. Bitenc je povedal, da se Velika loža Slovenije kot taka nikakor ne vpleta v življenje v Sloveniji, ne v politiko in ne drugam, da nima nobenega vpliva, da lahko edino prostozidarji s svojim zgledom postanejo vzor drugim. V bratovščino sprejemajo moške, ki so v družbi na dobrem glasu, in po dolgotrajnem in temeljitem preverjanju je potem morda kdo sprejet tudi v bratovščino, kjer ne more pričakovati nobenih privilegijev, pač pa zgolj delo na smem sebi. Večje sposobnosti da nalagajo večje odgovornosti, torej več dela v bratovščini. Med slovenskimi prostozidarji so zelo in tudi manj izobraženi ljudje, lepo situirani in tudi revni, bogatašev med njimi ni, vsi so si med seboj enaki, ne glede na to, kako stari so, kakšen je njihov položaj v družbi in koliko časa so že v bratovščini.
Tiste, ki se prekršijo zoper norme družbe, lahko tudi izključijo, kar se je že tudi zgodilo.
Na vprašanje, zakaj se je odločil za nastop v javnosti, je Veliki mojster povedal, da je zdaj, ko Združena Velika loža Anglije praznuje 300 let obstoja, ko je izšla knjiga zgodovinarja dr. Matevža Koširja o prostozidarstvu na Slovenskem in ko je v Narodnem muzeju postavljena razstava o zgodovini bratovščine pri nas, pravi čas, da spregovori o tem, kaj prostozidarstvo v resnici je. Zagotovo da je element civilne družbe, ni ne ideologija, ne dogma in ne vera, je način življenja, za katerega se posameznik odloči po lastni izbiri.
Veliki mojster Velike lože Slovenije, dr. Marko Bitenc, med tiskovno konferenco v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: Primož Kališnik
Zanimiva je bila misel dr. Bitenca, da prostozidar ne more postati nihče, ki je popoln ateist, kot tudi ne tisti, ki je fanatičen vernik − oboje je prostozidarstvu tuje. Vendar pa, tako dr. Bitenc, prostozidarji verjamejo v nekaj več, v višjo silo, v nekaj, kar je nad nami vsemi, in da to silo vsak razume po svoje − predvsem pa verjamejo v svobodo, enakost, bratstvo, ljubezen in toleranco.
Med slovenskimi prostozidarji ni politikov, pri nas tudi (še) ni ženske prostozidarske lože. Ob letu, je obljubil Veliki mojster Velike lože Slovenije, ob letu osorej se spet srečamo.
