Svetlobna gverila: V Ljubljano prihaja svetla prihodnost

Nekaj mest v Ljubljani že sije v znamenju Svetlobne gverile, festivala, ki ga letos osmo leto zapored organizira Forumova sekcija Strip Core, programsko pa ga vodijo Aleksandra Stratimirović, Katerina Mirović in Matjaž Brulc.

Okoli dvajset avtorjev s svetlobnimi objekti problematizira svetlo prihodnost, kar je letošnja tema festivala. Uradno odprtje festivala bo v ponedeljek ob 21. uri v Galeriji Vžigalica nasproti vhoda v Križanke. V čem se letošnji festival razlikuje od dosedanjih, smo vprašali Katerino Mirović.

»Najprej po temi. Z naslovom Svetla prihodnost smo privabili avtorje, ki so se teme lotili resno in tudi satirično. Poleg tega je letos več lokacij, saj že prva dva predotvoritvena projekta potekata na več kot tridesetih lokacijah.«

Instalacija sokustosinje in soustanoviteljice festivala Aleksandre Stratimirović Moja svetla prihodnost vključuje izjave otrok o prihodnosti svetlobe, umeščene pa so v izložbena okna trgovin, galerij in drugih prostorov.

Dimenzije sveta

Projekt je prvotno zasnovala s profesorjem Federicom Faverom, navezuje pa se na metode klasične marketinške komunikacije, da bi tako izpostavil vlogo otrok v družbi in naključnemu občinstvu posredoval njihove zanimive misli in opažanja.

Komercialna sporočila, ki jih srečujemo v izložbah, običajno tematizirajo nedosegljive vrednote in stereotipne poglede na življenje, medtem ko pričujoči projekt z uporabo iste komunikacijske strategije posreduje manj običajna sporočila (in misli), ki so ponavadi prezrta in neupoštevana.

Matej Stupica je s projektom Pogled v BB naselil deset svetlobnih vitrin. Slikarska instalacija mimoidočim odpira pogled v svetlo prihodnost dveh dimenzij (na ogled samo do 8. septembra). Umetnik se sprašuje, kako bi bil videti svet v prihodnosti, če bi bil ­dvodimenzionalen, in ali je večdimenzionalnost sploh resnična.

Sploščil je predmete, ki so v naravi tridimenzionalni (samokolnica, prazen sod nafte, pisarniški predmeti ...) in jih ponuja kot slike. Nagovarjajo nas v svetlobnih vitrinah ­nasproti Gospodarskega razstavišča, na Gornjem trgu, Bavarskem dvoru ... Zemljevidi lokacij so objavljeni na spletni strani ­(svetlobnagverila.net).

Zanimalo nas je tudi, ali imajo veliko prijav. »Interes je vsako leto večji, vendar nimamo javnega natečaja, avtorje poiščemo in izberemo sami. Med tujimi izberemo tiste, ki so že ustvarjali na izbrano temo in po našem mnenju sodijo na festival. Domači umetniki največkrat pripravijo postavitev posebej za naš festival. Seveda se javljajo tudi posamezniki, ki bi si želeli sodelovati, res pa je, da nas dosežejo le najbolj pogumni in vztrajni.«

Svetlobni dom

V okviru festivala pripravljajo tudi delavnice, letos sta bili že dve, naslednja z naslovom Bivališča bo 13. septembra. Vodila jo bo švicarska umetnica Sophie Guyot, ki na festivalu sodeluje s postavitvijo Svetlobni dom na Novem trgu. Za instalacijo je uporabila naravne materiale, veje so glavni gradbeni element. Svetlobna gverila že drugič sodeluje s kanadsko skupino Artificiel.

Tokrat bodo v Kinu Šiška postavili instalacijo Impacts, v okviru katere gre za vizualizacijo elektrike, proučujejo, kako elektrika riše slike na steklu. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali tudi trije domači avtorji najmlajše generacije – Staš Sotlar, Martin Podlogar in Tomo Markočič; predstavili se bodo v Galeriji Alcatraz na Metelkovi.

Staš Sotlar nam je pojasnil, da je projekt zasnovan tako, da kolo s frekvenco vrtenja uravnava jakost električnega toka v transformatorju, ki je zasnovan po vzoru dela Nikole Tesle. Jakost toka je sorazmerna z zvokom, ki ga prav tako proizvaja transformator.

Okoli zgornjega dela transformatorja so nanizane neonske žarnice, ki se napajajo iz električne napetosti. Žarnice niso povezane s transformatorjem z nobenim kablom ali žico. Električna napetost se do njih širi po zraku. »Cilj projekta je, hitreje ko se bo vrtelo kolo, ki ga poganja obiskovalec, glasnejši bo zvok (bitje srca), večja bo napetost okoli transformatorja, zato bodo neonske žarnice oddajale več svetlobe,« je poudaril Sotlar.

V Galeriji Vžigalica se med drugimi predstavljata Nina Šulin in Natalija R. Črnčec. Prvo smo vprašali, kaj pripovedujeta ... »Naslov projekta je Sobežnosti in pri njem sodelujeva dve, zato gre za preplet dveh različnih vsebin in avtorskih poetik. Ona je oblikovala krogle, poslikane z UV-barvo, jaz pa pletem niti. Tako sva sestavili projekt Sobežnosti, saj dvoje različnih del beži skupaj v isto smer, proti svetlobi.«

Festival Svetlobna gverila se ji zdi zanimiv prav zaradi tematske zamejenosti, saj nastajajo nekoliko nenavadna ali drugačna dela.

Elektronska cerkev

Mirovićeva je izpostavila še en projekt. »Elektronska cerkev je projekt Marka Batiste, ki smo ga pripravili v sodelovanju z asociacijo Aksioma. Svetlobna zvočna videoinstalacija bo postavljena v Križevniški cerkvi, kateri del cerkve bo posebej osvetljen, pa naj za zdaj ostane skrivnost.«

Dodala je, da gre za zanimiv in nenavaden projekt, zato bodo z njim sodelovali še na svetlobnem festivalu Lumina v portugalskem mestu Cascais. S tem festivalom so sodelovali že lani, sicer pa so se letos povezali še s tremi tovrstnimi festivali.

»Sodelujemo s festivali na Finskem, Češkem in Poljskem, kar je še posebej pomembno za naše ustvarjalce, ker zdaj lahko tudi mi sodelujemo v tujini in nismo samo gostitelji tujih umetnikov,« je povedala Mirovićeva. Dodala je, kako pomembno je sodelovanje organizatorjev festivala z lokalnimi in nacionalnimi turističnimi organizacijami, saj je promocija dogodka zelo pomembna.

Na portugalskem festivalu je bilo lani kar štiristo tisoč obiskovalcev! Omenila je še en primer dobre prakse. V puljski ladjedelnici so organizirali stalno svetlobno postavitev, tamkajšnji žerjavi, ki čez dan »delajo«, se ponoči spremenijo v svetlobne objekte. Hrvaški zavod za turizem je investiral v projekt tristo tisoč evrov.

Ljubljansko Svetlobno gverilo financirajo predvsem oddelek za kulturo MOL, MzK in koproducenti – Aksioma, Ljudmila, MGLC (letos tam gostijo naše umetnike v rezidenčnih prostorih), Alkatraz ... Letos bo festival »težek« okoli petdeset tisoč evrov.

Festival svetlobe v Amsterdamu lahko spremljate z udobne ladje od 27. novembra do 18. januarja. Če mislite, da je največje nizozemsko mesto znamenito samo zaradi­ rdečih luči, boste po ogledu tega festivala spremenili mnenje. Svetlobne objekte nameščajo ne samo na ulice, temveč tudi v izložbe, na strehe, v kavarne in muzeje.

Svetlobni festival Signal so v Pragi lani pripravili prvič in je že privabil 250.000 ljudi. Zasijal bo 16. oktobra in trajal tri dni. Izpostavljajo projekt Bazen, instalacijo Jen Lewin iz Colorada. Konec januarja se zasveti Svetlobni festival v Gentu. Na festivalu leta 2012 je najbolj sijala tamkajšnja katedrala, ki je bila videti kot osvetljeno zabavišče v Las Vegasu.

Philips je začel izdelovati luči in žarnice v Eindhovnu leta 1892 in postal ena največjih nizozemskih korporacij. Tudi v njeno čast mesto vsak november postane prizorišče nenavadnih svetlobnih objektov. Oktobra zasveti Berlin. Njihov svetlobni festival slovi po najbolj divjih in močnih barvah. Svetili se bodo Siegessäule, Reichstag, letališče Tempelhof in berlinska katedrala.

Svetloba je tudi obsesija Francozov in moderna ideja »festivala svetlobne umetnosti« naj bi izvirala prav iz te dežele. Najznamenitejši festival priprav­ljajo decembra v Lyonu, kjer se mesto spremeni v milijon svetlečih žarnic. Konec oktobra zasije tudi v Veliki Britaniji, in sicer v Yorkshiru.

Tam je največji, po novem pa ga pripravljajo tudi v Huddersfieldu. Malo mesto Cascais na Portugalskem je prijazno pristanišče, ki ga septembra obišče več sto ljubiteljev nočnih luči. Mesto Alingsås pri Göteborgu­ na Švedskem je ob festivalu svetlobe (od 26. septembra do 2. novembra) oblikovalo celo račun na instagramu, da lahko obiskovalci dokumentirajo, kar vidijo.

Njihova posebnost je v tem, da si lahko obiskovalci ogledujejo mesto na konju ali v kočiji. Januarja se zasvetijo Helsinki, gre pa verjetno za enega hladnejših festivalov med naštetimi.