Tiskane izdaje
»Izbral sem ikonično podobo ljubezni in poskušal s tem opozoriti na zgodbe, tudi ljubezenske, ki so se dogajale za temi zidovi, ki jih je povsem uničil vojni stroj.« Tako sirski umetnik Tamam Azam komentira svojo sintezo slavnega Klimtovega Poljuba in sirskih ruševin.
Tamam Azam je le eden od šestinštiridesetih umetnikov, ki se predstavljajo na mednarodni razstavi Zavetja Babilona in festivalu Kiblix 2017, ki so ju pripravili v mariborski Kibli. Je pa gotovo eden najbolj znanih. Po študiju slikarstva v Damasku, ki je seveda potekal v povsem drugačnih okoliščinah in tudi v pripravi na povsem drugačno kariero, mu je pred šestimi leti uspelo pobegniti v Dubaj, zdaj pa živi in ustvarja v Nemčiji.
»Sesutje dvojčkov svetovnega trgovinskega centra v New Yorku je seveda bila katastrofa, ampak še veliko večja katastrofa je uničenje številnih sirskih mest. Ne pričakujem pomilovanja, vse, kar si želim, je, da se katastrofe obravnavajo in sprejemajo z enakimi merili in z enako stopnjo spoštovanja do žrtev,« pravi Azam, ki je prav zaradi tega v svoji seriji Sirski muzej upodobil številne slavne evropske in ameriške umetnine v kompilaciji s prizori sirskih ruševin.
Kibli je tako po sijajnih lanskih razstavnih projektih ponovno uspelo v Maribor privabiti zelo ugledne avtorje. Najslavnejši oziroma že kar razvpit je seveda ruski umetnik Pjotr Pavlenski, znan po radikalno politično obarvanih projektih in performansih. Med drugim si je v znak protesta ob aretaciji članic ruske feministične punk rock skupine Pussy Riot zašil usta, ko se je takšen prikazal pred sanktpeterburško katedralo Kazan, pa so ga strpali v bolnišnico za duševne bolezni.
Osem videozapisov
Vendar je mož popolnoma prišteven oziroma zgolj odločen, da opozarja na zlorabo oblasti in tudi psihiatričnih ustanov, prav zato si je tudi odrezal del ušesa. Zaradi represivnih ruskih zakonov se je ovil v bodečo žico, v zaporu pa je pristal, ko je zažgal vhodna vrata nekdaj zloglasne Lubjanke, sedeža sovjetskega KGB, kjer danes domuje zvezna varnostna služba FSB.
Nedvomno pa je imela največji odmev v domači in tuji javnosti njegova akcija, ko si je na tla na moskovskem Rdečem trgu z žebljem pribil moda, s čimer je hotel opozoriti na apatijo na ruskem političnem prizorišču. Umetnik, ki se v Mariboru predstavlja z osmimi videozapisi, kar je pravzaprav nekakšna mini retrospektiva, je sicer letos dobil politični azil v Franciji.
Popotniki, begunci, migranti
V Zavetjih Babilona so tudi babilonski vrtovi Metke Kavčič kot prispodoba stisk popotnikov, beguncev in migrantov, ki nimajo nobenega zavetja, torej na razstavi nikakor niso zbrani samo radikalni politični aktivisti. Prav nasprotno, gre za izbor najrazličnejših avtorjev, od starejših, tako rekoč že klasičnih, kot so Luj Vodopivec, Marjetica Potrč ali Huiqin Wang, prek srednje generacije do mladih, kot je, denimo, Emilija Škarnulytė iz Litve, ki se v svoji fiktivni vizualni meditaciji Sirenomelia sprašuje o naravi sodobne znanosti na presečišču sistemov moči in politike želja; od evolucije, črne luknje, biosfere, magnetnih polj in fotonov do kristalov, mineralov in gravitacijskih valov, pri čemer se sklicuje na misel Timothyja Mortona, da smo »vsi mi že sirene, le da tega še ne vemo«.
Tukaj je tudi Izraelka Sigalit Landau, ki je pred šestimi leti svojo državo zastopala na Beneškem bienalu. Predstavlja se z videom Barbed Hula, ki prikazuje golo umetničino telo z obročem hula hoop iz bodeče žice, ki z vsakim premikom poškoduje njeno kožo. Tudi sicer je osrednja tema njenega dela krožno ciklično gibanje, praviloma umeščeno v okolje Mrtvega morja, različice pa segajo od ekspresivnih kiparskih mizanscen do estetsko dodelanih kompozicij, kot je, denimo, njen projekt Dnevi neskončnega časa.
Kuratorja Peter Tomaž Dobrila in Nina Jeza sta celoten projekt zastavila kot razmislek o bistvu prihodnjih svetovnih migracijskih vprašanj in procesa revizije o človeku samem, o naših pomanjkljivostih in tudi prednostih, skratka o »vsem tistem, kar nas naredi in ohranja človeške«.
Če se želite od umetniških artefaktov nekoliko oddahniti, lahko odigrate tudi kakšno partijo igre mygropoly. Temelji na klasični družabni igri monopoli v povezavi s spletno igro, ki je še v nastajanju, vendar je tukaj tema migracij, cilj vsakega od igralcev pa je pridobivanje azilov, iskanje služb, zagotavljanje prebivališč in pridobitev državljanstev. Razstava in festival sta del štiriletnega projekta Tvegaj spremembo, ki bo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji potekal še do leta 2020.
