Tiskane izdaje
Predvčerajšnjim se je v Zürichu v starosti 77 let poslovil A. R. Penck, slikar, kipar, grafik in tudi jazz bobnar, ki je z značilno stiliziranimi, primitivnimi figurami in simboli, iz katerih je sestavil svojevrsten likovni jezik − ta naj bi bil univerzalen, vsem razumljiv −, obveljal za enega vodilnih protagonistov nemškega neoekspresionizma, skupine umetnikov, ki so z obratom k nemški ekspresionistični tradiciji in individualnimi poetikami zaznamovali prerod slikarstva v 80. letih prejšnjega stoletja.
Gre za prerod na mednarodni ravni, ki so ga v drugih okoljih označevali z besedami new image painting, nuova immagine, transavantgarda ali pri nas, kjer so bila dela teh umetnikov, tudi Pencka, večkrat razstavljena, nova podoba. Nemških umetnikov, med katerimi so bili Jörg Immendorff, Georg Baselitz, Markus Lüpertz in mnogi drugi, se je oprijela tudi oznaka Novi divjaki (Die Neuen Wilden), pogosto pa so izhajali z vzhoda tedanje razdeljene Nemčije.
A. R. Penck. Foto: Wikipedia
Izhodišče v Dresdnu
Z vzhoda države je izšel tudi Penck, ki se je kot Ralf Winkler leta 1939 rodil v Dresdnu, mestu, katerega uničenju je bil leta 1945 priča kot otrok. V Dresdnu se je šolal in likovno formiral, čeprav tudi kot avtodidakt, saj so leta 1956 njegovo prošnjo za študij na akademijah v Dresdnu in Vzhodnem Berlinu zavrnili. S slikarski projektom System-Bilder je začel že leta 1961, za psevdonim Penck pa se je odločil leta 1968, ko je prvič razstavljal v Galeriji Hake v Kölnu. Novo ime je izbral po istoimenskem geologu.
Penck si je podobno kot njegovi kolegi kmalu »prislužil« nadzor vzhodnonemške tajne službe. Že v 70. letih so jih namreč vabili na razstave v Zahodni Berlin (obveljali so za umetniške disidente, Pencka je zahodnoberlinska akademija tudi nagradila), izrazit preboj na mednarodno prizorišče pa so prinesla 80. leta, ko so bila tudi Penckova dela na ogled na pomembnih razstavah v Londonu in New Yorku. Vzporedno je večkrat razstavljal tudi na Beneškem bienalu in Documenti v Kasslu. Vzhod Nemčije je sicer zapustil že leta 1980, ko je iz Vzhodnega emigriral v Zahodni Berlin, leta 1989 pa je sprejel mesto profesorja na vplivni likovni akademiji v Düsseldorfu.
