Tiskane izdaje
Pečko se je rodil 29. septembra 1920 v Vuhredu. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu. Nekaj let je kot likovni pedagog poučeval na takratni Nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu. Leta 1957 je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona kot predhodnika galerije in ga sprva vodil ob svojem rednem delu v šoli, od leta 1963 naprej pa je bil ravnatelj danes Koroške galerije likovnih umetnosti.
Več let je vodil Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu, Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa je kot direktor vodil vse do leta 1997. »Galeriji je dal strokovni ugled in jo postavil na mednarodno prizorišče,« je v publikaciji Karel Pečko: slikar in vizionar, posvečeno njegovi 90-letnici, zapisala nekdanja direktorica galerije, umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar.
Pečko je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Leta 1996 ga je takratni predsednik države Milan Kučan odlikoval s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije, leta 2009 pa je prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge, s katerim ga je predsednik republike Danilo Türk odlikoval za zasluge pri prebujanju demokratične in svobodne misli. Istega leta mu je najvišje avstrijsko državno odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost I. reda podelil še predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer.
Karel Pečko, foto: Igor Modic
Pečko, ki je širše poznan predvsem po številnih upodobitvah bližnje Uršlje gore, je bil častni občan Mestne občine Slovenj Gradec in prejemnik Bernekerjeve nagrade leta 1975. Za dosežke v muzealstvu je leta 1981 prejel Valvasorjevo nagrado. Po njem se imenuje fundacija, ki ji je Pečko ob ustanovitvi podaril 252 svojih slik iz obdobja 1946-1990 in vanjo pritegnil še druge donatorje. Fundacija štipendira nadarjene študente s področja umetnosti in humanistike.
Umetnik, ki je spodbujal kulturno izmenjavo s tujino in je na Koroško pripeljal številne vrhunske umetnike ter tudi pomembne politične osebnosti, je svoja dela več kot štiridesetkrat samostojno razstavljal doma in v tujini, vsaj tolikokrat je sodeloval še na skupinskih razstavah in se udeležil mnogih kolonij doma in po svetu. Njegov slikarski opus zajema poleg mnogih skic, risb, oljnih slik in pastelov tudi stenske kompozicije.
Njegova dela so vidna na številnih javnih mestih, med drugim v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, mesto so našla tudi v zasebnih zbirkah po vsem svetu. Poleg slikarstva se je Pečko ukvarjal tudi s keramiko, grafičnim oblikovanjem, delal je scene za lutkovno gledališče. Kot galerist je ves čas spremljal sodobno slovensko likovno umetnost.
Leta 2001 ga je med obiskom Slovenj Gradca fotografirala znamenita fotografinja Inge Morath. »Ob obisku Slovenj Gradca, materinega rojstnega mesta, sta našla pristen prijateljski stik in ni naključje, da je prav slavna Inge Morath ujela najbolj popoln fotografski portret Pečkove osebnosti in kreativnosti. Poudarila je značajske poteze, ki razodevajo samozavest, vizionarstvo in svojevrstno imaginacijo,« je v publikaciji ob slikarjevi 90-letnici, ki ima na naslovnici Pečkov fotografski portret Morathove, zapisala Zlatarjeva. Ob tem je dodala, da so se med slikarji na fotografijah Inge Morath znašli tudi Pablo Picasso, Hans Hartung, Roy Lichtenstein in drugi.
