Vodja oddelka za štafelajno slikarstvo restavratorskega centra ZVKDS Barbka Gosar Hirci je za STA povedala, da so se po leta 2009 končanih konservatorsko-restavratorskih posegih na znani novomeški Tintorettovi oljni sliki sv. Miklavža lotili še podobnih posegov na treh baročnih slikah iz omenjene cerkve.
Restavrirali so Zadnjo večerjo Andreja Herrleina (1739–1817), Križanje neznanega avtorja in sliko Kristus na Oljski gori Valentina Metzingerja (1699–1759), pri več let trajajočih posegih pa so odkrili več novih spoznanj o omenjenih umetninah.
V spodnjem delu Križanja so restavratorji odkrili dotlej skrito, kakovostno naslikano veduto. Foto: Zoja Bajde, ZVKDS
Novosti: kakovostna veduta in Metzingerjev podpis z novo datacijo
Tako so v spodnjem delu slike velikega formata Križanje odkrili zaradi njenega krajšanja skrito kakovostno naslikano veduto in to pri restavraciji upoštevali. Na Metzingerjevi sliki pa so odkrili pred tem neznana slikarjev podpis in letnico 1753, ki je nastanek slike premaknila z domnevnega začetka na konec Metzingerjevega ustvarjalnega obdobja.
Omenjene konservatorske-restavratorske posege je plačalo ministrstvo za kulturo, vključeni pa so bili v redni program delovanja restavratorskega centra, je še povedala Barbka Gosar Hirci. Najbolj znana slika, ki jo hranijo v novomeški tako imenovani kapiteljski cerkvi sv. Nikolaja, je oltarna oljna slika njenega zavetnika sv. Miklavža, ki jo je v 16. stoletju naslikal italijanski renesančni slikar Jacopo Rubusti, imenovan Tintoretto (1518–1594).
V glavni oltar novomeške kapiteljske cerkve je prišla po zaslugi novomeškega prošta Polidorja plemenitega Montagnane, ki je sliko kupil za omenjeno, v požaru leta 1576 močno poškodovano cerkev.