Tiskane izdaje
Tri dni, preden bi proslavila 104. rojstni dan, se je poslovila Ata Kandó, velika dama evropske fotografije, ki je na svojih značilno črno-belih fotografijah zabeležila podobe tako različnih svetov, kot sta na eni strani svet mode ali na drugi svet golih domorodcev v Amazoniji ali pa otroški pravljični svet in na drugi strani realne eksistenciobjavljealne preizkušnje ljudi, potisnjenih v družbeni prevrat in vojno invazijo.
Tako kot, denimo, Robert Capa, katerega dela smo letos v živo spoznavali na retrospektivi v Cankarjevem domu, tudi Ata Kandó sodi med velika imena fotografske umetnosti, ki jih je v 20. stoletju svetu dala Madžarska, tako kot Capa, s katerim sta bila sodelavca v Magnumu, pa je bila tudi ona Judinja.
Madžarska leta 1956. Foto: atakando.org
Rodila se je kot Etelka Görög leta 1913 v Budimpešti, kjer jo je družina kljub temu, da umetniška kariera za ženske tedanjega časa ni bila nekaj samuomevnega, spodbujala k tovrstnemu študiju. Na akademiji je študirala risbo, in sicer s kasnejšim znamenitim opartistom Victorjem Vasarelyjem in Gyulo Kandóm, s katerim sta se leta 1931 poročila. Kmalu po poroki sta se preselila v Pariz, kjer sta v bližini Louvra leta 1938 odprla fotografski studio.
Madžarska leta 1956. Foto: atakando.org
Ob nacistični zasedbi Pariza med drugo svetovno vojno se je zaradi judovskega izvora vrnila v Budimpešto, kjer ji je prevzem moževega priimka omogočil, da se je izognila deportaciji v koncentracijsko taborišče. V letih vojne sta v svoji hiši skrivala desetne Judov, kar jima je po osvoboditvi prineslo tudi odličje pravičnikov med narodi, ki jih Izrael podeljuje tistim, ki so za reševanje judov pred nacisti na kocko postavili lastna življenja.
Modna fotografija Ate Kandó. Foto: atakando.org
Po vojni se je vrnila v Pariz, kjer jo je Robert Capa angažiral pri agenciji Magnum, sledila so leta potovanj in prehoda fotografinje z modne fotografije k individualnim avtorskim projektom. Leta 1954 je ustvarila serijo Dream in the Forest (Sanje v gozdu), ki jo je postavila v svet Alp.
Fotografija Ate Kandó iz Peruja. Foto: atakando.org
Osrednjo serijo je posvetila svoji domovini. V knjigi Red Book (Rdeča knjiga) je objavila fotografije, ki jih je posnela ob zatrtem prevratu na Madžarskem leta 1956, v tej seriji pa izpostavila položaj beguncev in pogosto otrok. Mednarodni sloves so ji v 60. letih utrdile še fotografije, posnete med domorodci v amazonskih predelih Južne Amerike. Umrla je minuli četrtek v nizozemskem Bergnu, a je novica o njenem slovesu v medije prišla več dni zatem.
