Tiskane izdaje
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je imel pred dnevi ob zaključku bienala sodobne umetnosti v Moskvi odmeven govor, v katerem je zanimivo razmišljal o kulturi in umetnosti v današnjem času in o evru tudi iz perspektive umetnosti. Kultura je po njegovem mnenju lahko močno orožje, zato bi se oblastniki lahko bali umetnikov.
Varufakis je spomnil na besede Pabla Picassa, da slika ne obstaja zato, da bi bila okras, ampak bi morala biti orožje proti sovražniku, današnji sovražnik pa je po njegovih besedah ekonomska moč, ki uničuje ljudi in družbo ter ščuva eno kulturo proti drugi.
Znova je bil zelo kritičen do Bruslja, za primerjavo EU nekoč in danes pa je uporabil film Krzysztofa Kieslowskega Dvojno Veronikino življenje (1991) o poljski sopranistki in francoski učiteljici glasbe, ki se ne poznata, a ju povezuje veliko stvari, ki presegajo jezikovne in zemljepisne ovire. Po Varufakisovom besedah je ta film odlično ujel zgodovinski trenutek rušenja Berlinskega zidu in padca železne zavese ter konec evropske povojne delitve ter vznemirjenja vseh ljudi, ki so sanjali o Evropi brez meja. »Bi v današnji Evropi lahko nastal tak film?« je zastavil vprašanje Varufakis in se potem še v drugih kontekstih skliceval na velika dela, kot so Tretji človek Orsona Wellsa, filmi Coste Gavrasa, Picassova Guernica.
Ko je govoril o zvodenjenosti evrskega območja, se dotaknil tudi estetike evra. »Ne bom vas dolgočasil z ekonomskimi razlagami, kaj ni v redu z evrom, toda vzemite v roke evrski bankovec in ga poglejte z estetskega vidika. Zelo dolgočasen dizajn ... Ne prikazuje pravih mostov in prehodov, temveč je plod domišljije drugorazrednega oblikovalca. Kljub zelo bogati kulturni dediščini, se v EU niso mogli dogovoriti, katero kulturno bogastvo naj se pojavi na bankovcih. Ni ne Partenona ne Koloseja ne Michelangela ne kölnske katedrale ...«
Kultura ne more biti dekorativna
Varufakis je še povedal, da so glasba, gledališče, vsa umetnost vse bolj pod udarom trga, ki ga vodijo birokrati v Bruslju in evropskih skladih, ti pa postajajo lutke v rokah komercialne moči. Kljub temu bi se »oblastniki v naših družbah morali bati umetnikov«. Zato »kultura ne more biti dekorativna,« je dejal Varufakis.
Da bi bi bili danes EU in Rusija sposobni ustvariti kulturo, ki grozi ekonomskim in političnim mogotcem, je potrebna demokracija. »Potrebna je demokratična država, ki nadzira tiste, ki so dobili največjo moč. Ti morajo biti nadzorovani po principu ena oseba en glas. Ko gremo danes v trgovino, kupujemo z dolarjem, evrom, rubljem. In glasujemo. Vsakič, ko kupite iPhone, glasujete za Apple. Trg je pravzaprav v našem glasovalnem sistemu in to ni več princip en človek en glas, ampak imate toliko glasov, kolikor imate rubljev, evrov in dolarjev,« je dejal Varufakis in dodal, da je lepota demokracije v tem, da je glas enako vreden ne glede na to, ali od bogatega ali revnega človeka.
Enako kot umetnost ni koristni dodatek za politiko in demokracijo, »tudi demokracija ni luksuz«. »Moramo biti sumničavi do trga kot zamenjave za kulturo, politiko in dekoracijo,« je dejal Varufakis, v nasprotnem primeru se bomo zbudili z »gigantskim trgom in kolosalno birokracijo«.
Varufakis je poleg o EU, v zvezi s katero je omenil tudi, da je rimsko cesarstvo razpadlo, ko se je širilo, spregovoril tudi o politiki Rusije. »Finančna tortura Grčije julija, odvračanje enih ljudi od drugih, odsotnost premišljene razprave o tem, kako oblikovati racionalno ekonomsko arhitekturo za Evropo, prepričevanje nekaterih Evropejcev, da zaslužijo več od drugih Evropejcev ... Enak proces je opaziti tudi v tej državi. Obstajajo tendence dela elite po ekspanzionizmu, obnovi stare Sovjetske zveze. Ta ekspanzionizem na račun modernega ekonomskega, etičnega, političnega, kulturnega, umetniškega bistva je velika grožnja civilizaciji.«
Janis Varufakis, ki je zvočni posnetek govora objavil na svojem blogu s pripombo, da ga je televizija Russia Today prenašala v živo vse do trenutka, dokler ni začel kritizirati tudi vlade ruskega premiera Vladimirja Putina.
Nekdanji finančni minister je današnji položaj v svetu opisal kot kruti globalizirani kapitalistični trg, na katerem se je izgubila solidarnost zaradi roparskih bankirjev, in v katerem imata kultura in umetnost smisel.
