Tiskane izdaje
Na Dunaju so v četrtek odprli mednarodni umetniški sejem Viennafair. Na prodajnem sejmu sodobne umetnosti se na dunajskem sejmišču predstavlja približno 100 galerij iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, med njimi tudi dve slovenski – Galerija P74 in Galerija Škuc. Viennafair zapira vrata jutri.
Dunajski sejem je razmeroma mlad, deseti po vrsti, še posebej v primerjavi z večjimi in starejšimi tovrstnimi sejmi v Baslu, Berlinu, Madridu (Arco), Parizu (FIAC) ... Vendar je program ambiciozen, osredotoča se na evropski jug in vzhod.
Tokrat galerije iz 25 držav predstavljajo sodobne umetnine s področij slikarstva, grafike, fotografije, instalacije in performansa. Sejem na Dunaj vsako leto privabi številne zasebne zbiratelje, kustose, predstavnike muzejev in galerij, umetnike, umetnostne kritike in druge ljubitelje umetnosti.
Sejem ponuja tudi pester spremljevalni program. V posebnem delu, ki so ga poimenovali Dialog: Nove energije, pet romunskih galerij predstavlja razvoj mladih umetniških institucij v Romuniji, na razstavi Cona 1 so na ogled dela mladih avstrijskih umetnikov, na razstavi z naslovom Vienna Focus pa se predstavljajo kulturne institucije iz Azerbajdžana.
Slovenski predstavniki
Galerija Škuc na letošnjem sejmu predstavlja v Londonu živečo slovensko umetnico Jasmino Cibic. »Na ogled je presek mojih del od leta 2008 do danes. Predvsem umetniških raziskovanj, ki se osredotočajo na vprašanje paradigm razstavljanja, predstavljanja, izpostavljanja pogledu, ki hkrati odpira širše problematike arhitekture in politik prostora. Tako moja zgodnejša dela, kot so Ideologies of Display (Ideologije prikaza), jemljejo modernistične arhitekturne elemente v kontekstu evropocentrističnega odpiranja pogledu tistega, kar je tuje, eksotično.
To idejo nadgrajuje projekt Falcon hoods, ki jemlje element naglavnic kot označevale nekega manjkajočega objekta oziroma izvirne izkušnje in s tem problematizira fetišizacijo objektov v naši kulturi. Na sejmu prvič predstavljamo tudi moja najnovejša dela, serijo kolažev iz projekta Speilraum, ki razvijajo problematiko prepleta protokolarne arhitekture, političnega govora in načina, kako ti elementi prečijo naša telesa in določajo našo izkušnjo sveta.
Zanimalo nas je tudi, če se za predstavitev na sejmih odloča sama ali galerist. Letos sta se z umetniškim vodjo galerije Vladimirjem Vidmarjem odločila za samostojno predstavitev. Sodelovanja Galerije Škuc z umetniki so zmeraj dolgoročna in plod preteklih sodelovanj. Zato je tudi vsaka predstavitev na sejmih sodobne umetnosti stvar dialoga in dogovora.
»Galerist sicer predlaga določen nabor del, ki bi ustrezala sleherni sejemski predstavitvi, vendar je do tega trenutka naprej zadeva odprta za izmenjavo mnenj in predlogov, iz katere se razvije končna ideja in postavitev.«
Umetnostni trg je ključen element sodobnega umetnostnega sistema, zato je prisotnost na sejmih za umetnika velikega pomena. Ta omogoča neko drugo obliko vidnosti, ki je bistvena, saj sejmi po eni strani omogočajo umetniku stike z zasebnimi zbiratelji, po drugi pa odpirajo tudi možnost, da umetniška dela postanejo del ključnih javnih zbirk.
Na letošnjem dunajskem sejmu so bili deležni izredne pozornosti, med prvimi so jih obiskali avstrijski predsednik v družbi slovenskega veleposlanika, mednarodno uveljavljeni kustosi Kasper Koenig in Suzana Milevska ter številni zbiratelji, kot npr. Tate acqusitions commmittee.
25.000 obiskovalcev
Galerija P74 na dunajskem sejmu predstavlja dela dveh vodilnih avtorjev mlajše, srednje in mlajše generacije: Polonce Lovšin in Tomaža Furlana, nam je povedal njen vodja in umetnik Tadej Pogačar. Vsak se predstavlja s svojimi deli samostojno, čeprav bi lahko v delu obeh našli nekatere drobne vsebinske paralele, kot so nagnjenost do recikliranja, ukvarjanje z družbeno relavantnimi temami in humor.
»Dela Polonce Lovšin (kolaži) so bila pred kratkim na ogled v Galeriji P74, delo Tomaža Furlana (instalacija) pa v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova,« nam je povedal Pogačar in dodal, da se za sodelovanje na sejmu odloča tisti – po osnovni ekonomski logiki –, ki jo plača. »V zadnjih letih smo v dogovoru z ministrstvom za kulturo izoblikovali listo sejmov sodobne umetnosti, ki jih MzK sofinancira. Brez njihovega sofinaciranja na sejmih ne bi mogli sodelovati.«
Tudi Pogačar meni, da je sodelovanje na sejmih sodobne umetnosti zelo pomembno, tako kot je sodelovanje na mednarodnih sejmih za vse druge panoge gospodarstva in kulture – ali če potegnemo paralelo v šport – tekmovanje smučarjev v svetovnem pokalu ali nogometašev v Ligi prvakov.
V lanskem letu se je na Dunaju v treh sejemskih dneh zvrstilo 25.000 obiskovalcev. In vendar dunajski sejem sodi med manjše tovrstne prireditve.
