Tiskane izdaje
Sprehod po umetnikovih krajinskih »draguljih« je kratka oznaka razstave Vipavska krajina v delih Vena Pilona: slike, risbe, grafike, ki jo bodo nocoj odprli v slikarjevi matični galeriji.
Petnajst sezon za retrospektivo v ljubljanski Moderni galeriji bodo njegove ključne krajine znova našle stik z javnim pogledom. Vračajo se v Ajdovščino, kjer so nastale pred domala stoletjem.
Venu Pilonu (1896–1970) pripada oznaka enega najpomembnejših mojstrov slovenskega slikarstva med obema vojnama, vpetega v ekspresionizem in novo stvarnost (ustvarjal je tudi kot fotograf, kipar, ilustrator, scenograf in pisatelj), njegov opus pa ni najlažje razstavljiv, saj številna njegova ključna dela ostajajo pri zasebnikih.
Direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek je tudi ob napovedi tokratne razstave izpostavila prisotnost del v zasebni lasti. Ta bodo številčno celo v prednosti. Zasebniki so posodili deset olj, državni zbor dve risbi, štiri olja in več del na papirju, tako risb kot grafik, pa bo iz hišne zbirke Pilonove galerije.
Veno Pilon: Ajdovska predilnica, 1928, olje na platnu, zasebna zbirka. Foto: Primož Brecelj, Pilonova galerija Ajdovščina
Nezadovoljni naročnik
Krajine so ob portretih ali tihožitjih Pilonov klasični motiv in kot je znano, je svetovljanski slikar najpomembnejša tovrstna dela že v dvajsetih letih ustvaril v Ajdovščini. Sicer je že takrat veliko časa preživel v Parizu, kjer se je leta 1928 tudi stalno naselil. Tam je živel do leta 1967 in nato le zadnja leta preživel v Ajdovščini. Krajinam je vtisnil značilno statičnost, v kateri izstopajo bistveni poudarki, monumentalnost, čvrste oblike in slikarjeve osebne izkušnje.
Tokratni izbor bo po času nastanka uvedla Romarska cerkev v Logu pri Vipavi iz leta 1922, ki bo tudi osrednja tema eseja dr. Tomaža Brejca o Pilonovem delu in kritiških odzivih v njegovem času, napovedanega v razstavnem katalogu.
Med ostalimi bodo Ajdovščina iz leta 1923, Pogled čez most iz leta 1925, Ob Hublju (Ob Hublju pod Fužinami) iz ok. 1927–1928, Ajdovska predilnica iz leta 1928, ki bo prvič na ogled na javni razstavi – na retrospektivi je ni bilo, zavedena je bila le v katalogu –, Vipavska pokrajina iz leta 1929, najmlajša, Rizzotova žaga, iz leta 1935 pa je že globoko iz Pilonovega pariškega obdobja, za katero velja, da je slikanje tako rekoč opustil.
Veno Pilon: Pali (Moj rojstni kraj), 1923, jedkanica, Pilonova galerija Ajdovščina. Foto: Primož Brecelj, Pilonova galerija Ajdovščina
A je ob obisku Ajdovščine tistega leta to delo le naslikal, in sicer za naročnika Antonia Rizzota, ki je bil z rezultatom tako nezadovoljen, da je slika romala v smeti. Celo večkrat, a jo je naročnikova žena vselej rešila in vrnila na steno ... V pariškem obdobju je Pilon naslikal še Ustje, katerega nahajališče danes ostaja neznano.
Pilon je prvinsko krajino Zgornje Vipavske doline umestil na zemljevid likovne umetnosti Evrope, so zapisali v galeriji, v okviru tega motiva pa bodo na razstavi izpostavljeni trije elementi, ki so še danes značilni za Ajdovščino in njeno okolico.
Najprej pejsaže s pogledi proti pobočjem Čavna, Gore in Nanosa ter dodanimi monumentalnimi arhitekturnimi elementi (cerkve, mostovi, ceste), zatem Hubelj kot dragoceni vodni vir in pa tehniško dediščino, med katero sodijo predilnica, žage ali elektrarna ob reki.
