Tiskane izdaje
Pred dva tisoč leti je mlada Judinja rodila sina in svet se je za vedno spremenil. Njene podobe so ljudje častili in kritizirali, kopirali in kradli, reševali in uničevali.
Obiskovalci bodo na javnem vodstvu lahko spoznali sedemsto let dolgo zgodbo Marijinih slik in kipov na Slovenskem ter odkrili številne stilne vplive in razvozlali neznane simbole, so sporočili iz Narodne galerije.
»Na današnjem vodstvu po stalni zbirki bo mogoče videti simboliko predmetov, ki so jih pogosto naslikali ob Mariji, na primer tri lilije, ki so simbol njene čistosti in deviškosti, ter pomembne osebe v njenem življenju, poleg sina in moža tudi njena starša, sv. Ano in sv. Joahima,« je napovedal kustos.
Spoznati bo mogoče tudi, kako so v preteklosti gledali na čaščenje Marije, od časov, ko so jo najbolj radikalni srednjeveški verniki klicali Boginja, do jožefinskih reform s konca 18. stoletja, ko so poskušali njeno čaščenje na silo omejiti.
Najstarejše delo, ki ga bo predstavil Mohor, je Krakovska Madona, ki je nastala okoli leta 1270. Relief je nekoč stal nad vhodom v gotsko cerkev nemškega viteškega reda v današnjih Križankah, nato pa v kapelici v ljubljanskem Krakovem.
»Dela povečini izvirajo iz slovenskih cerkva, samostanov in gradov, na primer iz Goričan pri Medvodah, nekdanjega samostana ljubljanskih klaris in Strmola,« je pojasnil Mohor. Večina razstavljenih umetnin je last galerije, nekaj so jih posodile župnije in posamezniki.
V Narodni galeriji je sicer zaradi prenovitvenih del, ki jih trenutno izvajajo, na ogled le 181 slik in kipov iz njihove stalne zbirke.
