Tiskane izdaje
»Za Jakova je samo nebo meja,« nam je odgovorila Polona Senčar iz piranske Maone, ki kot galeristka skrbi za tri Brdarjeve kipe, ki bodo čez teden dni odpotovali iz Pirana v Gradec. Piran bo februarja še bolj prazen kot ponavadi, tri velike umetniške stvaritve pa bodo za dober mesec dni polepšale renesančno dvorišče deželne hiše v Gradcu.
Zasluge za razstavo del Jakova Brdarja v starem delu Gradca, ki je vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ima novinar in urednik kulturne redakcije Kleine Zeitunga Michael Tschida, ki je zaljubljen v Piran in je obstal kot vkopan pred tremi mogočnimi deli akademskega kiparja, ki je pred štiridesetimi leti diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ker so bili trije kipi tam postavljeni le začasno in ker v Piranu ni nihče pokazal niti najmanjše možnosti, da bi kipe ohranili v mestu, je kipar prisiljen s svojimi »otroki« na novo potovanje.
Brdarjevo razstavo v Gradcu bo v soboto, 28. februarja, odprla slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, spregovorila bosta še kustos in Brdarjev poznavalec Andrej Medved ter deželni glavar Franz Majcen. To bo še en kiparjev dosežek in dosežek slovenske umetnosti na tujem. Jakov Brdar je v začetku s težavo sprejel novico, da bo moral s svojimi deli spet na pot.
Zadnje dni, ko jih je bilo treba zaradi tehničnih zahtev izmeriti, je najprej rekel, da ima tremo pred ponovnim soočenjem z njimi. Kasneje je dejal: »Pravzaprav sem bil vesel, ko sem opazil, da sta Ona in On dobila takšno morsko patino. Zlasti Ona. In še bolj vesel, da s takšno patino, s piransko soljo potujemo v Gradec. Imeli bomo kaj pokazati.«
Vodilni slovenski kipar
Andrej Medved pravi, da bo Avstrijcem sporočil predvsem tole: »Jakov Brdar je vodilni slovenski, in ne samo slovenski kipar, o katerem lahko rečemo, da je še klasičen in že moderen. Njegove velikopostavne bronaste figure v zadnjih letih presenečajo z izrazno močjo, 'čutnostjo' in haptično povrhnjico, saj je umetnik sposoben v kiparski gmoti odkriti tiste telesne sile in območja kože, mišic in kosti, ki so pri drugih ustvarjalcih ponavadi manj očitni. Jakov Brdar je sposoben s potezo genialnega 'posnemovalca' odliti svojo roko v utripanje telesa, njegovih delov in notranjih organov.
Natura naturata – ustvarjena narava tako postane v hipu, s potezo Brdarjeve roke, natura naturans – narava, ki ustvarja. V resnici sta ti dve skulpturi onstran časa ter hkrati že in še sodobni, saj nam, ki ju gledamo kakor vkopani, začudeni, presenečeni in estetsko do kraja 'potešeni', zdaj govorita o današnjem času kot večni priči človeškega in nečloveškega, obskurnega, humanega in nehumanega, usodnega trenutka, v katerem živimo.«
Polona Senčar, specialistka za kulturni turizem, je pojasnila, da bodo Brdarjevi kipi po razstavi v Gradcu le kratek čas mirovali in po vsej verjetnosti odšli tudi na svetovno razstavo Expo v Milano. Podrobnejših podatkov nam še ni mogla povedati, saj se o dokončni postavitvi na svetovni razstavi še dogovarjajo.
»Brdarjeva dela so nedvomno pustila velik pečat mestu, ki se je izkazalo kot odličen gostitelj njegovih umetnin. Vsekakor so kipi dokazali, da Piran ostaja mesto umetnosti in da je v njem dovolj prostora za vse, ki se znajo prepustiti domišljiji,« je uradno stališče, ki ga je iz kabineta Petra Bossmana poslala Slavica Tucakov. Drugi v mestu si veliko odločneje prizadevajo, da bi se vsaj en kip (Križani) vrnil v katero od piranskih cerkva, vendar je za to malo možnosti.
V kabinetu ljubljanskega župana Zorana Jankovića so nam povedali, da v mestu niti nimajo natančnega podatka o številu skulptur Jakova Brdarja v Ljubljani. Mesto ima na Mesarskem mostu Prometeja in miniature (to je bil sestavni del projekta za izvedbo Mesarskega mostu). Javno podjetje Energetika ima v lasti na Mesarskem mostu kipe Adama, Eve ter Satira.
Na Petkovškovem nabrežju je Brdarjev volk, na Ključavničarski stezi pa je donacija podjetja Medis – več kot sedemsto Brdarjevih Obrazov v tlaku. Pred Moderno galerijo je še drevo (po delu Carla Carraja) in relief potnega lista Jamesa Joycea na železniški postaji.
Jakov Brdar nam je zaupal, da je nekoliko nesrečen, ker ima že v kalupu novo delo, a mu še išče ime. Gre spet za večjo, 2,8 metra veliko skulpturo, ki bo iz brona in je imela že več delovnih imen: Kvadratura kroga, Arutpluks, Točka vrnitve ... Kaj se bo zgodilo z njegovimi kipi, Brdar še ne ve: »Morda bo Gradec dal odgovor.«
