Zlati lev za življenjsko delo Carolee Schneemann

57. Beneški bienale: Častna nagrada ameriški pionirki performansa in feminističnega body arta.

Objavljeno
13. april 2017 15.44
V. U.
V. U.

Mesec dni pred odprtjem 57. Beneškega bienala, ki bo tamkajšnje Vrtove, Arzenal in niz drugih prizorišč zasedal med 13. majem in 26. novembrom, je znana prejemnica prvega izmed tradicionalnih zlatih levov, ki jih podeljujejo na tej prireditvi.

To je 77-letna Američanka Carolee Schneemann, danes klasično ime performansa in body arta, sicer pa ena pionirk na teh področjih v zgodnjih 60. letih minulega stoletja. Na predlog umetniške direktorice bienala Christine Macel ji bo zlatega leva za življenjsko delo podelil upravni odbor te prireditve pod vodstvom Carla Baratte.

Dela Schneemanove so prisotna v zbirkah številnih osrednjih muzejev, kot so Museo nacional de arte Reina Sofia v Madridu, MoMA in Whitney museum of american art v New Yorku, Tate Modern v Londonu ali Centre George Pompidou v Parizu.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/2/20/Schneemann-Interior_Scroll.gif

Performans Interior Scroll, 1975. Carolee Schneeman je med pionirkami performansa in body arta, ki je pogosto vključeval goloto. Foto: Wikipedia

Telo ko osrednje sredstvo

»Carolee Schneeman, ki se je leta 1939 rodila v Fox Chasu v Pennsylvaniji, je ena najpomembnejših umetnic v razvoju performansa in body arta,« je zapisala Macelova. »Je pionirka feminističnega performansa iz zgodnjih 60. let, za osrednje sredstvo umetnosti je izbrala lastno telo.

S tem je vzpostavila koncept ženske kot ustvarjalke in istočasno aktivnega dela same kreacije. V nasprotju s tradicionalno reprezentacijo žensk kot preprostih golih objektov je golo telo vzpostavila kot tisto prvinsko in arhaično silo, ki je sposobna poenotenja energij.

Njen slog je neposreden, seksualen, osvobajajoč in avtobiografski. Promovira pomen ženskega seksualnega užitka in raziskuje možnosti politične ter osebne emancipacije, osvoboditve od prevladujočih družbenih in estetskih konvencij. Z uporabo širokega nabora izraznih sredstev, kot so slikarstvo, film, video in performans, je nanovo napisala osebno zgodovino umetnosti, s katero je zavrnila zamisel o zgodovini, ki temelji ekskluzivno na moškem pogledu.«

Nagrado bo prejela na prvi dan bienala 13. maja, ko bodo v Benetkah podelili še ostale nagrade, zlata leva za najprepričljivejši nacionalni paviljon in najprepričljivejšega avtorja na osrednji razstavi Viva Arte Viva, ter druge nagrade.