Tiskane izdaje
Kulturno ministrstvo je že nekaj časa zapleteno v vrtiljak kadrovskih sprememb. Nekateri mediji pišejo, da gre kar za »eksodus vodilnih uradnikov«, ki bežijo stran od ministrice Julijane Bizjak Mlakar. Kdo so torej ljudje, ki so odšli, kdo tisti, ki so prišli, in kdo so ključni ministričini sodelavci, ki ostajajo?
Ministrica Julijana Bizjak Mlakar je že pred časom za naš časopis povedala: »Moji najožji sodelovci so državni sekretar, pisatelj Anton Peršak, Igor Koršič (brez navedene funkcije op.p.), člani kabineta, direktorice direktoratov, vodje sektorjev in služb ministrstva, vodilni organov v sestavi ministrstva, vodilni v agenciji, v skladu, v zavodu za varstvo kulturne dediščine ter številni strokovni sodelovci na ministrstvu in izven.«
Na očitek, da zaposluje okoli sebe ljudi, ki so njeni sorodniki, je takrat odgovorila, da to ni res, saj nihče od njenih tesnih sodelavcev z njo ni sorodstveno povezan.
Prva dva moža ostajata
Prva moža za ministrico, kot navaja sama, sta torej Tone Peršak in Igor Koršič. Peršak je državni sekretar na ministrstvu, njegove zadolžitve so jasne, manj jasna pa je vloga Igorja Koršiča.
Po nekaterih informacijah naj bi bil tam zaposlen, sam pa nam je zatrdil, da to ni res, je le pogodbeni sodelavec ministrstva. Redno je zaposlen kot profesor na AGRFT, pogodbo z ministrstvom pa ima kot s. p.
Zanj opravlja sledeče storitve: »Priprava študij, analiz in raziskav za potrebe zakonodaje in drugih ukrepov ter raziskovanje dobrih praks na področju: nacionalnih in evropskih politik za avdiovizualno področje, nacionalnih in evropskih kulturnih politik, mednarodnega sodelovanja na področju kulture v letu 2015.«
Na našo prošnjo, naj bo nekoliko bolj specifičen pri navedbi svojih zadolžitev, je Igor Koršič odvrnil, da »raziskuje zadeve v zvezi z različnimi kulturnimi strategijami«. Več ni mogel povedati – težko govori z nami, ker je bolan, je dejal. Po podatkih Supervizorja je od ministrstva za kulturo od marca 2015 do septembra 2015 prejel izplačila v skupni vrednosti 13.841,67 evrov.
Menjave direktorjev direktoratov
Kmalu po svojem prihodu je Julijana Bizjak Mlakar zamenjala vse direktorje direktoratov. Ženjo Leiler, ki je bila direktorica direktorata za medije, je najprej zamenjala z Natašo Bučar, kmalu zatem pa jo namesto nje za vršilca dolžnosti direktorja imenovala javnosti neznanega Klemena Kraigherja Mišiča.
Nekateri so ugotavljali, da so njegove reference za to delo milo rečeno nenavadne – »bil je zaposlen kot državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov v uradu Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije«.
Prav tako so se menjave hitro vršile na mestu direktorja direktorata za kulturno dediščino. Že po nekaj mesecih se je poslovila Verena Vidrih Perko, na njeno mesto pa je bila imenovana Jana Mlakar. Direktorica tretjega direktorata, za umetnost, pa je pod Julijano Bizjak Mlakar Biserka Močnik, ki je bila prej zaposlena na ministrstvu za kulturo sekretarka na direktoratu za ustvarjalnost.
Kot je sklepati iz poročanja nekaterih medijev, se prav te dni poslavlja glavni piarovec ministrstva, Velko Glaner. V kabinet ministrice, domnevno na Glanerjevo mesto, prihaja Boštjan Tadel.
Honorarni sodelavci
In kaj počne pet zunanjih sodelavcev, s katerimi ima ali je imelo ministrstvo sklenjeno pogodbe o sodelovanju in v zvezi s katerimi je ministrica za kulturo nedolgo nazaj prejela poslansko vprašanje Andreja Čuša?
O Igorju Koršiču smo že zgoraj zapisali, kar je znanega. Za Božidarja Novaka, ki stoji za Skladovnico kreativne industrije, MzK navaja, da nudi »strateško podporo delovanju ministrstva«. Božidar Novak je v enem od svojih mejlov zapisov, da gre za svetovanje, za to delo pa naj bi bila Skladovnica kreativne industrije izbrana zaradi referenc pri Evropski prestolnici kulture Maribor 2012. Od ministrstva so iztržili 5000 evrov.
Dolgoletnega politika, bivšega kulturnega ministra in trenutno glavnega tajnika Zveze za tehnično kulturo Slovenije Jožefa Školča je ministrstvo povabilo k sodelovanju pri »pripravi pregleda in analize sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu na področju kulturnih politik v letu 2015«. Pogodba je bila podpisana, vendar se do sedaj še ni uresničila, nam je povedal Školč. Vredna je največ do 6000 evrov.
Matej Zavrl je bil vodja pravne službe na ministrstvu za kulturo. Ko je odšel z ministrstva, je sklenil pogodbo, v skladu s katero bi svetoval v zvezi z nedokončanimi zadevami, odprtimi postopki in podobnim. Vendar ga niso prosili za pomoč in pojasnila, tako da je pogodba ostala nerealizirana in od ministrstva ni dobil nobenega izplačila. Raziskovalec informacijskih sistemov Franc Zakrajšek ima z ministrstvom sklenjeno pogodbo za »pripravo pregleda in analize politik na področju digitalizacije ter informatizacije v letu 2015«, vendar se po njegovih besedah tudi ta pogodba ni uresničila in ni dobil nobenega izplačila. Če bi se realizirala, bi dobil največ 6000 evrov.
