Uvodni film Leonarda di Capria obravnava okoljevarstvena vprašanja; v glavnem programu so namreč osrednja tema dokumentarni filmi o ekologiji. Po besedah selektorja Klemena Rista Bizjaka so posebno pozornost namenili vprašanju najpomembnejših planetarnih okoljevarstvenih izzivov in dilem. V programu Veliki dokumentarci v sodelovanju s poljsko nacionalno televizijo širši javnosti prikazujejo slabo poznano zgodnje dokumentarno ustvarjanje Krzysztofa Kieślowskega, v kategoriji Vzporednice predstavljajo programske povezave in sodelovanje z drugimi festivali, s tekmovalnima kategorijama Posebno slovenski in Medregionalni program ter nagradama zlati lokvanj in školjka trikotničarka pa spodbujajo dokumentarno ustvarjanje mladih, še neuveljavljenih domačih in evropskih avtorjev.
Po besedah svetovalke Saše Goropevšek je letošnja programska novost podelitev nagrad Medregionalnega programa prvemu ali drugemu filmu mladih avtorjev. Sicer pa se v Sloveniji priljubljenost dokumentarnega filma hitro povečuje, kar dokazuje tudi vse več prijavljenih projektov, s filmom Toma Križnarja in Maje Weiss Dar fur: Vojna za vodo pa smo tudi pri nas prvič dobili politični dokumentarni film, ki obravnava globalno problematiko. To je očitno velika spodbuda za razvoj domačega dokumentarnega filma.
Na festivalu bo organizirana tudi mednarodna delavnica v produkciji švicarske šole dokumentarnega filma Zelig in izobraževalni program, ki bo predstavil mednarodno filmsko mrežo za mladi kino Nisi Masa. Festival dokumentarnega filma je za Maribor zelo pomemben tudi zato, ker le v času festivala odpreta vrata tudi sicer zaprti mestni kinodvorani Partizan in Udarnik. Po mnenju Tomaža Zaniuka mesto ostaja brez art kina, ki bi v dvorane vrnila tudi zahtevnejše filmsko občinstvo, zato je eden od temeljnih ciljev festivala sprememba na tem področju.
Iz torkovega Dela