Tiskane izdaje
Jalili nam v filmu, ki je na rimskem festivalu pred dvema letoma dobil posebno nagrado žirije, ponuja svoje videnje dela in življenja velikega sufijskega pesnika Hafisa. A kot avtor, ki je s svojim delom v prvi vrsti zavezan sodobnosti, se ni lotil zgodovinske oziroma biografske drame, pač pa je svojega Hafisa, 17-letnega Shams al-Dina, predanega proučevalca svete besede, Korana, a tudi strastnega ljubitelja poezije, postavil v sodobni družbeni kontekst. Tako mu zgodba o Shams al-Dinu, ki dobi nalogo, da muftijevi hčerki Nabat predstavi filozofijo Korana, a se pri tem vanjo zaljubi in je zato kaznovan, služi predvsem za vzpostavitev kontrasta med besedami Korana in njegove poezije ter rigidnostjo družbenih norm. S tem preprostim, a hkrati vizualno intenzivnim in liričnim delom, ki je na trenutke tudi igrivo anahronistično, je Jalili ustvaril nekakšno hvalnico ustvarjalnosti, ki se ne pusti ujeti v rigidne družbene spone.
Ljubezen v vseh oblikah
Jalilijev Hafis bo prikazan v sekciji Odprti otok, ki je namenjena formiranim avtorjem z lastno poetiko in s prepoznovano estetiko. V naslednjih dneh bo v tej sekciji prikazanih še šest drugih del, pri tem pa velja opozoriti vsaj na nekatera. V prvi vrsti sta to deli francoske cineastke Claire Denis, dobro poznane tudi pri nas, ter etiopijskega režiserja Haila Gerime, ki se po tem, ko nam je v Izoli pred dvema letoma že predstavil svojo monumentalno Trgatev: 3000 let (Mirt Sost Shi Amit, 1975), tokrat vrača s svojim najnovejšim delom, Tezo (Teza, 2008). Claire Denis nam bo predstavila film 35 šilc ruma (35 rhums, 2008), zgodbo o čustveno intenzivnem odnosu med očetom in hčerko, s katero se, kakor pravi sama, spoštljivo poklanja velikemu japonskemu cineastu Jasujiru Ozuju. Skupni označevalec njene realistične, eliptične pripovedi, ki jo postavi v objem velemestnega pariškega okolja in na ozadje glasbe skupine Tindersticks, je ljubezen, v vseh svojih oblikah. Gerimova Teza, ki je na lanskem beneškem festivalu pobrala niz nagrad, med drugim tudi posebno nagrado žirije in nagrado osella za najboljši scenarij, pa nam prek prvoosebne pripovedi intelektualca Anberberja, ki živi razpet med Nemčijo, kjer je študiral, in lastno domovino, ki ne zna in noče uporabiti njegovega znanja, poda vpogled v družbeno resničnost Etiopije in hkrati načne vprašanje temnopoltih afriških priseljence v v Evropi.
Za projekcijo Hafisa bo na Manziolijevem trgu ob 22. uri prikazan še en film iz te sekcije, in sicer mednarodna koprodukcija Cochochi, s katero nas bosta avtorja, Israel Cardenas in Laura Amelia Guzmán, popeljala v indijansko skupnost Rarámuri, ki živi na mehiški planoti Tarahumara in nam prek peripetij dveh 11-letnih bratov, Evarista in Luisa Antonia, predstavita njen vsakdanjik.
Projekcije fimov v tekmovalni sekciji Trgatev, v kateri se dela potegujejo za naklonjenost občinstva in morebitni odkup pravic za distribucijo po slovenskih kinodvoranah, se bodo začele v petek. Tako kot je za to sekcijo tradicionalno, nam bo tudi letos predstavila pet del z različnih koncev sveta, a tokrat prvič tudi delo ameriške neodvisne produkcije, film Princ Broadwaya (The Prince of Broadway, 2008) Seana Bakerja. Letošnji Kino Otok uvaja tudi novo sekcijo, Dok fokus, znotraj katere bo predstavljenih nekaj nadvse zanimiv del, posebno pozornost pa velja, kljub osredotočenosti le na domače avtorje ali pa prav zato, posvetiti tudi Silvanovi kino šoli, še posebej retrospektivi del dolgo pozabljenega režiserja Draga Parovela. Skratka, vidimo se na otoku - Kino Otoku.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
