Zadnje slovo kralja popa

V četrtek zvečer je odpovedalo srce glasbeniku, ki so mu nekateri rekli oče video spotov, drugi pa kralj popa. Michael Jackson, ki bi 29. avgusta dopolnil 51 let, je umrl v bolnišnici v Los Angelesu, kjer se je pripravljal na veliko londonsko turnejo.

Objavljeno
27. junij 2009 12.10
Posodobljeno
27. junij 2009 12.26
Boris Čibej
Boris Čibej
Washington - V četrtek zvečer je odpovedalo srce glasbeniku, ki so mu nekateri rekli oče video spotov, drugi pa kralj popa. Michael Jackson, ki bi 29. avgusta dopolnil 51 let, je umrl v bolnišnici v Los Angelesu, kjer se je pripravljal na veliko londonsko turnejo. Po objavi novice o njegovi smrti se je pred bolnišnico zbrala množica oboževalcev. Za pevcem, ki je prodal več kot 60 milijonov plošč, so žalovali tudi na ulicah Hollywooda. Pred njegovo zvezdo na pločniku se niso mogli zbrati, saj je bila prekrita z rdečo preprogo, ki je vodila v kinodvorano, kjer so takrat premierno predvajali film Brüno, novo komedijo Sache Barona Cohena o dogodivščinah avstrijskega homoseksualnega novinarja.

Eden najbolj prodajanih glasbenikov vseh časov se je v prestolnici svetovne filmske industrije pripravljal na 50 koncertov, s katerimi je hotel v Londonu zaznamovati svojo starost. Tukajšnji komentatorji so sicer ugotavljali, da ga je po dolgoletnem premoru k nastopom prisililo nezavidljivo finančno stanje - njegovi dolgovi so menda znašali okoli 400 milijonov dolarjev. Z londonskimi koncerti, ki jih je poimenoval To je to, bi si finančno opomogel, saj so okoli 860.000 vstopnic, ki so stale od 70 do 100 dolarjev, sredi marca prodali v nekaj urah. A med njegovimi oboževalci je že konec maja zavladal manjši preplah, ko so organizatorji koncerte preložili, mediji pa so začeli objavljati govorice o njegovem slabem zdravstvenem stanju. Izjave Jacksonovih agentov, da je v odlični formi in da koncertna turneja ni ogrožena, govoric o njegovi bolezni niso zaustavile, v četrtek pa se je pokazalo, da so resnične.

 

Jackson je na odrih prepeval že s petimi leti, prvo slavo pa je doživel v skupini Jackson Five, v kateri je nastopal s svojimi štirimi brati. Med zvezde ga je ponesla njegova samostojna kariera. Prvi album z naslovom Off The Wall je leta 1979 prodal v enajst milijonih izvodov, njegova druga plošča Thriller, ki jo je kupilo več kot 40 milijonov ljudi, pa še danes velja za najbolje prodajani album vseh časov. Vzpon Jackota, kakor so ga klicali oboževalci, se je ujel s pojavom televizijske mreže MTV, njegovi videospoti pa so imeli tako velik vpliv na razvoj in čedalje večjo priljubljenost te televizije, da so ji nekateri rekli kar Michael TV.

 

Čeprav je zvezdnik veliko prispeval za humanitarne dejavnosti, za kar mu je leta 1984 ameriški predsednik Ronald Reagan podelil posebno nagrado, z Lionelom Richijem pa sta sestavila uspešnico We Are the World za lačne v Afriki, je bil zadnja leta razvpit zlasti zaradi družinskih in spolnih škandalov. Leta 1994 je »kralj popa« polnil tabloide in žanrsko sorodne televizijske prispevke s poroko z Liso Marie, hčerjo »kralja rock and rolla« Elvisa Presleyja. Ko sta se po manj kot dveh letih skupnega življenja ločila, se je temnopolti pevec odločil za plastično operacijo obraza, s katero si je tudi pobelil obličje. V bolnišnici je spoznal medicinsko sestro Debbie Rowe in se potem z njo poročil.

 

Njegov obraz je zaradi bolezni postajal vse bolj bled, izgubljal je telesno težo, postajal čedalje bolj odvisen od legalnih in ilegalnih drog, nekateri zdravniki pa so opozarjali tudi na njegove psihične težave, saj da je psihološko ostal na ravni desetletnika. Javnost so razburjale zlasti spolne dogodivščine zvezdnika, ki je nekaj časa celo živel v skupnem gospodinjstvu s šimpanzom Bubblesom.

 

Vsi ti škandali so zelo škodili Jacksonovi karieri, zlasti pa so ga zaradi številnih in izdatnih odškodnin, ki jih je moral izplačati, udarili po denarnici. A trume oboževalcev, ki so včeraj objokovale njegovo smrt, so dokaz, da se bo ne glede na obtožbe o pedofiliji, s katerim so ga obkladali ameriški konservativci, Michael Jackson zapisal v zgodovino kot avtor najbolj priljubljenih popevk v zgodovini popularne glasbe 20. stoletja.


Iz sobotne tiskane izdaje Dela