Zakaj med člani NSK ni glasbenika?

V Delovi kulturni redakciji smo se odločili, da bomo postali posredniki za vprašanja, ki zadevajo sistemsko delovanje slovenske kulture, naj jih postavijo ustvarjalci ali njihova publika.

Objavljeno
27. december 2010 09.56
K. R.
K. R.
Vprašanje:

Vprašanje smo tokrat našli v Delovi spletni izdaji kot komentar na naš prispevek o seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK). Poslal ga je torej anonimni bralec. Sprašuje, zakaj med člani Nacionalnega sveta za kulturo že drugo mandatno obdobje ni nobenega glasbenika. V prvem mandatu je bil član akademik skladatelj Lojze Lebič. Ali je (umetniška) glasba popolnoma odrinjena na stranski tir, da si ne zasluži vsaj enega mesta v NSK?

Odgovor:

Vprašanje smo najprej postavili predsedniku NSK Miranu Zupaniču. Pojasnil je, da ni pravi naslovnik za to, kljub temu pa je pojasnil nekatere zadeve. Predsednika in člane Nacionalnega sveta za kulturo namreč na predlog vlade imenuje državni zbor. V imenu vlade pripravi vladni predlog ministrstvo za kulturo, ki je torej tisti naslov, ki lahko najbolj utemeljeno odgovori na zastavljeno vprašanje. V dodatno informacijo pa nam je poslal še tiste člene iz zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki urejajo položaj Nacionalnega sveta za kulturo.

»15. člen (udeležba civilne družbe pri odločanju): Civilna družba je udeležena v postopkih oblikovanja in sprejemanja kulturne politike prek stroke in zainteresirane javnosti na način, kot ga določa ta zakon.

2.1. Nacionalni svet za kulturo
16. člen (sestava sveta): Nacionalni svet za kulturo je neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo. Predsednika in šest članov sveta imenuje državni zbor na predlog vlade izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled, za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Vlada zagotovi administrativno in tehnično podporo ter sredstva za delovanje sveta. Način svojega dela uredi svet s poslovnikom.

17. člen (naloge): Nacionalni svet za kulturo spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na kulturni razvoj, daje mnenje k nacionalnemu programu za kulturo in letnim poročilom o njegovem izvajanju, obravnava predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter tistih, ki zadevajo tudi področje kulture, daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju kulture. Vlada in pristojno delovno telo državnega zbora obravnavata mnenja, pobude in predloge nacionalnega sveta ter se do njih opredelita in ga o tem seznanita najkasneje v roku 60 dni potem, ko jih prejmeta.«

Vprašanje smo poslali tudi ministrstvu za kulturo, od katerega smo prejeli zelo kratek odgovor: »Temeljni princip izbora članov NSK je široka razgledanost, poznavanje področja kulture, interdisciplinarnost, dolgoletno delo na področju kulture, eminentnost članov ..., ne pa zastopanost posameznih področij.«

Bojana Leskovar, odgovorna za stike z javnostjo

***

Morda ste umetniki ustvarjalci, delavci v kulturnih ustanovah ali »svobodnjaki«, morda zgolj odjemalci umetniških in kulturnih vsebin, ki jih ustvarjajo eni in drugi - prav gotovo ste se že kdaj znašli pred vprašanji, ki zadevajo sistemsko delovanje slovenske kulture. Se pravi pred vprašanji, na katera lahko odgovorijo umetniške in kulturne ustanove (gledališke, galerijske, muzejske ...), umetniška združenja, javni kulturni zavodi ali, zakaj pa ne, kar ministrstvo za kulturo.

V Delovi kulturni redakciji smo se odločili, da bomo postali posredniki za takšna vprašanja, naj jih postavijo ustvarjalci ali njihova publika. V ta namen smo ustanovili novo rubriko Vprašanje/Odgovor - objavljena bo enkrat na teden, in sicer v ponedeljek -, v njej pa se bomo potrudili na ustreznem naslovu izbrskati odgovor na vaše vprašanje. Tako kot smo to storili danes z vprašanjem o tem, zakaj se Filmski sklad ne zmeni za eksperimentalni art film.

Vabimo vas k sodelovanju.