Želimo nastopiti na tromeji

Ko je Andja Marić prvič videla in slišala igrati harmonikarja Janeza Dovča, mu je šla povedat, da bosta slej ko prej sodelovala. Iz tega se je izcimil izjemno zanimiv multiklturni projekt Kisha, ki je svoj prvenec A Nyár že prodal madžarski podružnici korporacije EMI, saj Andja poje v materinščini - madžarščini. Na šele tretjem nastopu razširjenega projekta Kisha, ki bo drevi ob 20. uri v ljubljanskem Kinu Šiška, bodo nastopili v razširjeni postavi, s celotnimi Elevatorsi, trobentačem Igorjem Matkovičem, tolkalistom Ninom Mureškičem, za video bo poskrbel VJ Rasta, za zvok Gregor Zemljič, za ples Ryuzo Fukuhara, za Andjino podobo Emera3zz ter godalni kvartet za klasičnost. Kisha rada nastopa v intimnem ozračju dnevne sobe in tak bo tudi tokrat.

Nastop v Kino Šiška bo dejansko šele tretji koncert skupine Kisha v razširjeni zasedi, pa vendar je zanimanje za koncert veliko. Zakaj?

Janez Dovč: A boš ti povedala?

Andja Marič: Kar ti povej. Ker je super bend!

Janez Dovč: Verjetno zato, ker se iskreno trudimo narediti dober projekt in prepričati slovensko občinstvo, da se splača iti tudi na koncerte slovenskih skupin. V skupini imamo vrhunske glasbenike na eni strani, na drugi strani pa imamo Andjo, ki ima precej izkušenj iz svojih prejšnjih skupin. Potrudili se bomo narediti poseben koncert, bolj multimedijski dogodek na visoki ravni. Tako ga tudi reklamiramo in verjetno je zaradi tega tudi tolikšno zanimanje.

Torej bo na odru tudi dnevna soba?

Andja Marič: Kar celo stanovnaje. (Smeh). Zame je scenski nastop ... vizualni del koncerta enakovreden glasbenemu, seveda se glasbenemu nameni največ časa in energije. Na tem smo tako ali tako delali, ko smo še v studiu pripravljali skladbe in snemali.

Sedaj pa je prišel čas, da naredimo več tudi na vizualni podobi, ker ljudje potrebujejo nekaj zabave in da se jim nekaj zgodi tudi na koncertu, da imajo kaj videti.

Naš koncept je, da damo občinstvu vpogled v naš svet. Zato imamo na odru dnevno sobo, tako bolj intimno sceno. Ker pa je tokrat oder večji, bo to sedaj nekoliko večje stanovanje ... in bo še bolj intimno. (Smeh).

Po le enem koncertu v Stari elektrarni ste podpisali pogodbo za madžarsko podružnico korporacije EMI in sicer za tri leta za tri albume. To se ne zgodi vsakomur.

Janez Dovč: V bistvu je to rezultat tega, da smo od samega začetka tako noro pristopili k projektu, saj Andja poje v madžarščini, kar se mi zdi posebej zanimivo. Rekli smo, da bomo naredili eksperiment do konca. Dejansko je potem rezultat bila pogodba. Moja želja je, da Celinka, kot nek producent te plošče, deluje na tak način. Producira neko vsebino in jo potem skupaj z neko založbo da naprej.

Z albumom Kishe A Nyár nam je to uspelo. Po mojem so bili Madžari šokirani nad tem, da jim neki tujci »uletavajo« z madžarsko ploščo. Meni se pa ravno to zdi bistveno, kajti madžarščina ... Tudi pri založbi EMI Hungary so se čudili, zakaj v madžarščini, zakaj ne v angleščini ... Mi pa smo prepričani, da morajo biti pesmi zapete prav v madžarščini ...

Andja Marič: Madžari so do nas nezaupljivi. Me vprašujejo, kaj neki se gremo, in če smo normalni, da pojem v madžarščini ... in se jim zdimo čudni.

Janez Dovč: Poanta tega benda je ravno to. V tem času, ko sta unitarnost kapitalizma in denarja edini vrednosti, je nujno krepiti medkulturni dialog in raznolikost kultur. To je kot v bendu, en inštrument je madžarščina, drug hrvaščina, tretji ... in ko se to zlije v nek akord, to zazveni kot nekaj najlepšega ...

Andja Marič: To si zelo lepo povedaj Janez Dovč. (Smeh.) Pogumni smo. Izdali smo album tudi v Sloveniji in na Hrvaškem v celoti zapet v madžarščini. Kar je seveda noro.

Z Janezom sva obiskala veliko založb in najprej so rekli - Ja? Na Hrvaškem hočeš izdali album v madžarščini? Zakaj pa? In sem jim rekla, ker je to super jezik, ker je glasba sveta popularna, ker se poje v vseh možnih jezikih. Res se mi zdi neumno to razlagati. Všeč mi je, da smo pogumni in da delamo nekaj povsem po svoje, v popolnem nasprotju s tistimi, ki vztrajajo pri eni in isti formuli »uspeha« delanja pop uspešnic.

Kakšni so odzivi na Kisho in njen prvenec na Madžarskem, na Hrvaškem in v Sloveniji?

Andja Marič: Bila sem šokirana na Madžarskem. Imela sem kar nekaj promocijskih turnej s predstavitvenimi intervjuji po madžarskih televizijskih in radijskih postajah.

Tudi na Madžarskem obstaja nek medijskih »freak« šov, kjer razne pojave tipa Čepin in Murko zasedajo prostor v medijih. V medijih poveličujejo te ljudi, da se naslajajo nad njimi in njihovo neumnostjo in s tem menijo, da so pametnejši in boljši od njih.

Medije zanima, če imaš kakšen seks škandal, če si bil s kom, če imaš kje kakšnega nezakonskega otroka, če imaš kakšno odvisnost. Rekli so mi, da je naša glasba super, a je to vendarle premalo, da bi o nas pisali.

Jaz pa sem rekla, vi mene dajte v katerikoli časopis, da se bo le zraven pojavila beseda Kisha. Ko sem dejala nekemu novinarju trač revije, da mu bom na njegovo prošnjo poslala tudi seksi fotografije, če bo le omenil Kisho, je bil šokiran, mar nisem kot resna umetnica užaljena.

Vlada namreč prepričanje, da nisem resna umetnica, če sem naga. To seveda ni res.

In zahvaljujoč takemu pristopu dobivamo vse več predstavitev v medijih, seveda tudi resnih, prav tako so odlične recenzije plošče, tako da smo se na Madžarskem uspešno prebili čez to prvo oviro.

Sprva je seveda najtežje, ker nihče ne ve, da sploh obstajate.

Andja Marič: Zdaj pa sva z Janezom že doživela, da imamo normalne intervjuje. Celo vztrajajo, da Janez govori v slovenščini, in jaz prevajam, koliko pač zmorem ... (Smeh.) ... in v oddaji spustijo cel album. Celo uro nam namenijo. Bili smo zelo prijetno presenečeni nad odzivom na Madžarskem.

Kmalu se bomo predstavili tudi na največjem madžarskem glasbenem sejmu, kjer se srečajo glasbeni založniki z Vzhoda in Zahode, ki iščejo nekaj eksotičnega.

Janez Dovč: V resnici album v Sloveniji še ni v prodaji. Na prodaj bo na promociji in potem tudi v trgovinah. V Sloveniji že imamo nekaj naših navdušencev, ki so se peljali v trgovino na Madžarsko po naš album. Tistih nekaj, ki pa so že slišali ta album, so navdušeni nad produkcijo. Snemali smo na različnih lokacijah, Iztok Turk pa je dodal tisto končno zvočno podobo.

Andja Marič: Moram povedati, da so bili vsi Madžari navdušeni nad tem, da je z nami sodeloval tudi Iztok Turk, ki ga pozanjo po sodelovanju s skupino Laibach. Je mentor našega producenta Marca in nam je veliko pomagal.

Janez Dovč: Cilj nam je imeti koncert na tromeji Slovenije, Madžarske in Hrvaške, da se bomo slišali na vse strani.

Kako pa je na Hrvaškem?

Andja Marič: S Hrvaškega imam le odmeve s Facebooka in My Spacea. Takoj, ko sem v svojem blogu na Hrvaškem objavila, da delam mednarodni projekt in da bom pela v madžarščini, sem hitro dobila ponudbe za intervjuje od največjih medijskih hiš na Hrvaškem. Kot kaže me tam še niso pozabili. Pozitivni odmevi so od tistih, ki se ukvarjajo z glasbo, in jih zanima, kdaj se bo dalo tudi pri njih kupiti album.

Se še dogovarjamo, da bi mogoče naredili turnejo po dalmatinskih gledališčih, mogoče še po Hercegovini.

Pri skupini oziroma projektu Kisha je multikulturnost oziroma multinacionalnost naraven pojav, glasba in sam nastop pa delujeta precej univerzalno.

Janez Dovč: Glasba je univerzalen jezik in medij komunikacije. Naslavlja neposredno srce, zato tudi ni tako pomebno, da občinstvo razume madžarsko.

Andja Marič: Mi smo tu nek balkanski kotel, cel bend, in to se tudi sliši. Vsak je prinesel košček kulture v to kaj dela. Ta naša nenavadna kombinacija vsebuje element presenečenja, ki dela za nas.

Janez Dovč: Prvič, ko sem delal glasbo, se mi je zgodilo, da nisem razumel niti besedice in sem se osredotočil le na melodiko, na barvo jezika.

Kdaj boste imeli nastop v Lendavi?

Andja Marič: Smo dobili že eno ponudbo in se še dogovarjamo. Komaj čakam, da bomo imeli tam nastop. Komaj čakam vsak nastop, še posebej pa tiste, kjer me občinstvo razume. Mogoče pa gre le za vprašanje mojega ega - povejte, kaj si mislite o mojih besedilih. S tem projektom sem želela počastiti to mojo madžarsko plat. Sem vesela, da imam korenine tako v Hercegovini, kot na Madžarskem. Človek mora biti ponosen na svoje korenine.

V Kino Šiška boste nastopili v najbolj razširjeni zasedbi doslej.

Janez Dovč: Želimo podpreti nova koncertna prizorišča v Sloveniji, saj jih je premalo, takih, manjših in večjih. Premalo se spodbuja nastopanje glasbenikov v živo. Danes se glasba vrti povsod. Skorjada ni prostora s tišino. Povsod je ta glasbeni šunder, kar je povsem narobe. Tak glasbeni kaos je naporen in ko človek pride domov, si zaželi tišine, kar je normalno, kaj šele da bo šel na nek koncert. Je premalo tišine, kajti iz tišine se rodi glasba.