Tiskane izdaje
Knjiga literarnega kritika, esejista in urednika Čandra Kuvertirana poteza (Literatura, 2008) je po besedah članice komisije za Rožančevo nagrado Mance Košir fascinantna, zaradi izjemne literarne pisave in etične drže avtorja, ki se pri pisanju vedno znova odloča za utopijo. "Čander suvereno reflektira zgodovino in sodobni čas, misli umetnost v risu odprtega duha in notranje integritete. Piše gibko, živo, angažirano, v jeziku, ki dosega lege literarne govorice," piše v utemeljitvi nominacije.
Razmišljanja filozofa, esejista in pesnika Gorazda Kocijančiča v knjigi Razbitje, podnaslovljeni Sedem radikalnih esejev (Študentska založba, 2009), bralca po besedah Koširjeve "ne pusti iz klešč". Kocijančičevi eseji so "poizkusi, kako peljati človeško govorico tja, kjer še ni bila". Pri tem se avtor, kot piše v utemeljitvi, ne brani zavezništva svoje velike erudicije, predvsem pa ne pomoči poezije. Med drugim Kocijančičevo delo vključuje tudi dopisovanje s filozofom Tinetom Hribarjem, kot sporočilo, da ljudem onkraj vseh razlik in razhajanj ostaja dialog.
Literarni kritik, publicist, esejist in prevajalec Jaroslav Skrušny si je nominacijo za Rožančevo nagrado prislužil z delom Varuhi spomina, podnaslovljenim Literarna pisava kot poslednje profano obredje dvajsetega stoletja (Litera, 2009). S to zbirko je Skrušny v esejistično polje vstopil skozi "velika vrata", je menila Koširjeva. V knjigi se avtor ukvarja z dilemo, kako ohraniti spomin ali pomnjenje na tisti čudežni dogodek naše biti, na radost podarjenega življenja, ko pa smo ustvarili civilizacijo, ki beži iz območja svetega?
Žensko pisavo v letošnjem izboru zastopa pesnica in esejistka Ifigenija Simonović, ki bralce v delu Konci in kraji (Mladinska knjiga, 2009) nagovarja, tako Koširjeva, z odkritostjo iz vseh por občutenj. Ob branju tega dela se bralec sooča z dejstvom, da je pred njim knjiga zapisov, ki nočejo biti literatura, ampak kar se le da natančni zapisi avtoričine duše in telesa, piše v obrazložitvi nominacije. Konci in kraji je knjiga "izpovedi zrelega ženskega bitja, ki hodi po svetu in išče svoji samoti ustrezno, prijazno, ljubljeno pokrajino".
Komisijo za nagrado je prepričal tudi izbor esejev Vrelec (Kulturni klub Koper, 2009) lani preminulega pisatelja, pesnika in gledališčnika Vlada Šava. Tema te knjige je duhovnost, v kateri se človek skozi iracionalno doživetje narave odpre za drugo človeško bitje, je povedala urednica Jasna Čebron. Izbor, ki ga je še pred smrtjo opravil sam avtor, kaže na to, da je bil Šav krčevit, hlasten in strasten iskalec. Z izborom esejev je pustil odprta številna vprašanja, na katere naj bralci odgovarjajo sami.
Komisijo za Rožančevo nagrado so sestavljali Edvard Kovač (predsednik), Jelka Ciglenečki, Milček Komelj, Manca Košir in Ivo Svetina. Koširjeva je dejala, da je člane komisije pri izboru vodilo pisanje Marjana Rožanca, ker odgovarja na vprašanja, ki so se pojavljala v njegovem času in je hkrati aktualno še danes.
V jazz klubu Gajo bo v četrtek, 24. septembra, ob 19. uri potekal literarni večer, na katerem bodo prebirali izseke iz nominiranih knjig, ob koncu pa razglasili dobitnika 17. Rožančeve nagrade. Podelitev nagrade bo v soboto, 26. septembra, ob 14. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Nagrada nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (1930-1990), ki je bil eden najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja. Prvič je bila podeljena leta 1993. Lani se je komisija Sklada Marjana Rožanca odločila za Dušana Jovanovića in njegovo delo Svet je drama.
