Tiskane izdaje
Gledal kočljive fotografije?
Zgodba se je začela 2. februarja 2010, ko so bulmastifi na Oražnovi raztrgali svojega lastnika dr. Sašo Baričeviča. Nekaj dni po tragediji je po spletu zaokrožila fotografija njegovega razmesarjenega trupla, med osumljenci, da so s fotografiranjem zagrešili nemoralno dejanje, pa so se znašli reševalci, veterinarji in kajpak tudi viški policisti, ki so bili na kraju dogodka. Sum se je kmalu osredotočil le na zadnje.
Marolt trdi, da so mu nadrejeni ukazali, naj po svojih pristojnostih razišče stvar, kar je tudi storil. K sebi je poklical več policistov in jih pobaral, ali jim je kaj znano v zvezi s fotografijo z Oražnove.
»Med njimi je bila tudi Weissova. Odvrnila mi je, da bi sicer morala tudi sama dobiti to fotografijo od kolega Miklaviča ali kolegice Vidovičeve, vendar pa je ne more sprejeti, ker njen mobilni telefon ne premore funkcije MMS. Potem je svoj mobilnik položila pred mene, niti pogledal ga nisem, kaj šele, da bi se ga dotaknil. Vzela ga je nazaj in pogovora je bilo konec,« pravi nekdanji komandir, ki je zdaj policist pri GPU.
Toda zgodba Weissove, na podlagi katere je tožilstvo začelo preganjati Marolta, je popolnoma drugačna. Komandir jo je menda kar takoj napadel z vprašanjem o fotografiji na njenem mobilniku in ji ukazal, naj mu preda telefon. »Prijel ga je, nekaj brskal po njem, potem pa mi ga vrnil, saj očitno ni našel fotografije, in mi naročil, naj jo najdem sama. Vzela sem ga, pogledala med prejeto pošto, našla to fotografijo ter mu vrnila aparat. Spet je nekaj klikal, si zapisoval, me spraševal, kako bi poimenovala sliko, če bi jo dala na internet, in tako dalje.«
Zakaj mu je sploh izročila mobilnik, če pa je vedela, da ga komandir brez zakonske podlage ne bi smel vzeti v roke? »Strah me je bilo, sodelavci so me opozarjali, da gre za maščevalnega človeka, da se je za takega izkazal že, ko je služboval v Kamniku.« O svojih občutkih, ko je šaril po njenem telefonu, pa je Weissova povedala: »Groza, obup. Gor sem imela osebne fotografije. Kočljive in nekočljive. Strah in ponižanje. Pa se nisem upala upirati, bil je moj nadrejeni. Pozneje sem se vseeno odločila, da ga ovadim zaradi šikaniranja.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Zarota dveh v razmerju«
