Ameriška bomba v Gaju spala 67 let

MARIBOR - Še pred poldrugim letom so tri družine iz Gaja nad Mariborom, sicer priljubljene izletniške točke, trepetale za svoje premoženje zaradi zemeljskega plazu, minuli konec tedna bi skoraj postale žrtve bombne eksplozije. »Bilo je v soboto zjutraj. Delavci celjskega gradbenega podjetja popravljajo cesto, ki jo je poškodoval plaz, obenem pa tudi gradijo škarpo ob cesti. Strojnik je z bagrom izkopaval jarek, ko je z žlico le slabe tri metre od našega dvorišča zataknil za kovinsko stvar,« se je dogodkov spomnila Dragica Gert. Ta skupaj z možem na hribu nad mestom ob Dravi živi že več kot 42 let, a česa podobnega še ni doživela.

Strokovnjaki so prepričani, da se gre le prisebnosti 67-letnega Stanka Gerta zahvaliti, da se ni zgodila tragedija. Domačin je namreč bolj ali manj iz radovednosti pristopil do strojnika celjskega podjetja, ko je ta ustavil delo. »Mož se je spomnil besed, ki mu jih je že pred leti namenil njegov oče, da je ameriški bombnik nad Gajem leta 1944 odvrgel letalske bombe. Bilo naj bi jih pet, eksplodirale so le štiri. Ena je spala celih 67 let,« je še dopolnila Dragica. Čeprav naj bi strojnik želel nadaljevati delo in izkopati ostanek iz druge svetovne vojne, je Stanko obdržal trezno glavo in poklical pristojne službe. Še dobro, saj bi se izkop na lastno roko najverjetneje končal s tragedijo in kopico mrtvih.

Še starejši domačini naj bi celo videli, da se je ameriški bombnik predzadnje leto druge svetovne vojne reševal, potem ko naj bi ga zadeli ob bombardiranju nemških enot pri Mariboru. Ker je grozilo, da bo strmoglavil, je nad Gajem odvrgel preostale bombe. Kaj se je pravzaprav zgodilo z bombnikom in njegovim pilotom, ni znano, a domačini tudi niso vedeli, kje naj bi ležala neeksplodirana bomba. Vse do sobotnega jutra, ko so na dvoriščih Gertovih našli težko kar 250 kilogramov. »Polovico tega naj bi tehtal eksploziv,« so nam še pojasnili strokovnjaki.

In do nekontrolirane eksplozije ni manjkalo veliko. »Če bi strojnik zadel ob vžigalnik, bi počilo,« je nedaleč od kraja najdbe razlagal Darko Zonjič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. In posledice bi bile katastrofalne. Ameriška bomba ima neverjetno moč. Udarni val pokonča vse v polmeru 30 metrov od kraja eksplozije. Ker je hiša Gertovih oddaljena manj kot 30 metrov, bi bile verjetno tudi v notranjosti hiše smrtne žrtve. Če bi eksplodiralo, bi bili v nevarnosti celo ljudje, oddaljeni poldrugi kilometer. Tako daleč namreč letijo delci letalske bombe z vojaško oznako MK-64.

Toda Gert je strojnika vendarle prepričal, da bi bilo bolje, da na pomoč pokličeta policiste in pirotehnike. Ko so pirotehniki videli, s čim imajo opravka, so nemudoma evakuirali bližnjo okolico. Celotno sobotno popoldne so zbirali obvestila o tipu eksplozivnega sredstva, vrsti vžigalnika in drugih podrobnostih. »Najhujša je bila noč na nedeljo. Eden od pirotehnikov je spal kar na cesti zraven bombe. Odnesla sem mu odejo, da mu ne bi bilo tako hladno. Drugi je noč preživel v avtu, ki je bil parkiran na spodnjem ovinku. Sama sem spala v dnevni sobi, ampak ne vprašajte, kako me je bilo strah. Tega se ne da opisati z besedami,« je sklenila 62-letna Dragica Gert.

Tri najbližje družine (poleg Gertovih še Kranjčevi in Hrastnikovi) so v nedeljo popoldne morale prisilno z domov. Pirotehniki so se namreč odločili, da bodo eksplozivno telo prepeljali v bližnji gozd in ga tam razstrelili. Prevoz na poligon bi bil prenevaren, ker se ni dalo odstraniti vžigalnika. V nedeljo popoldne je bilo vse tako daleč nared, da so lahko bombo prepeljali na dva kilometra oddaljeno mesto sredi gozda. Že pred tem so skopali nekaj metrov globoko jamo za razstrelitev. Člane treh družin so medtem evakuirali, a so se lahko že zgodaj zvečer vrnili v tople postelje.

Včeraj dopoldne je četrt tone težka ameriška bomba eksplodirala sredi gozdov. Naredila je šest metrov širok in tri metre globok krater. Najbolj radovedni so že kmalu po dogodku iskali njene različne kovinske dele za svoje zbirke.