Tiskane izdaje
Morda ste že kdaj opazovali gosi, ki se selijo na jug, in se praskali po glavi, zakaj neki ima jata obliko črke V. Podobno jo oblikujejo tudi nekatere druge večje ptice. Zakaj je tako, so se, kakopak, spraševali tudi znanstveniki. Razprava o tem teče že precej časa, videti pa je, da je še brez pojasnila, ki bi zadovoljil vse razpravljavce, kajti vsakič, ko se zdi, da je kdo zadel žebljico na glavico, se najde še kdo, ki v razlagi najde vrzel.
Rdeča nit debat o tem, zakaj ptice letijo v obliki črke V, je, da to počnejo, ker tako prihranijo precej moči. Vsaka ptica namreč lovi dvigajoči se zračni tok, ki ga z vrhovi kril ustvarja tista pred njo, zaradi česar se z manj moči ohrani visoko nad tlemi. Da bi preverili to domnevo, so si znanstveniki pomagali z vejo matematike in fizike, ki sicer omogočata proučevati zračne tokove in aerodinamičnost nekega plovila, tako da ta ustvarja najmanj zračnega upora in največ zračnega vzgona, zaradi česar je treba toliko manj energije za to, da se ohrani v zraku. Izračuni so neizpodbitni – leteti v jati je varčno.
Razpotegnjeni V
Strokovnjaki so najprej proučili, kaj bi se zgodilo, če bi ptice letele poravnane v vrsto. Najprej so preračunali, kaj bi se zgodilo, če bi jih bilo v takšni jati 25. Če bi ena sama gos letela iz točke A v B, bi porabila dobrih sedem desetin več moči, kakor če bi to pot opravila v jati. Prihranek pri moči ni zanemarljiv niti, če je v jati manj gosi – v primeru devetih ptic je ta še vedno polovičen, opazen pa je že, ko so v formaciji le tri ptice.
Že res, da gosi ne letijo v vrsti, marveč v obliki črke V, toda po matematičnem izrazu, imenovanem Munkov teorem, je vseeno, kako razvrstite ptice, v vrsto ali v obliki črke V, še vedno se jim med letenjem zmanjša zračni upor, edina razlika je, da niso vse ptice enako razbremenjene. Še najmanj koristi od letenja v formaciji ima prva ptica, a tudi njej je lažje, kot če bi letela sama – zračni upor ji zmanjšujeta ptici levo in desno od nje.
Zakon aerodinamike
Poglejmo, kaj lahko izluščimo iz aerodinamike: gos med letom s krili ustvarja turbulenco ali zračni tok. Zrak takoj za krili se spušča, toda ob straneh, natanko pod vrhom kril, se hitro dviga. Če ste torej gos, ni modro leteti tik za drugo gosjo, saj bi vas upočasnjeval zrak, ki se za njenimi krili spušča navzdol, zaradi tega se rahlo pomaknete, da »plujete« na zraku, ki se ob vrhu njenega krila dviga strmo navzgor.
Po teoriji bi bilo najboljše, če bi ptice sicer letele v obliki črke V, vendar rahlo popačene – prva ne bi smela biti toliko pred drugimi, kot je v resnici, marveč pomaknjena malo bolj nazaj, na sredino med levo in desno, medtem ko bi se morale zadnje gosi pomakniti bolj nazaj in navzven, kot se navadno. Kot, ki naj bi ga jata oblikovala, naj bi znašal sto stopinj, to pa je približno toliko, kolikor znaša kot med vašim mezincem in palcem, kadar krepko razširite prste na rokah.
Zanimivo je, da je takšno obliko jate lažje sestaviti kot porušiti – če prva gos poleti preveč naprej, ne bo imela več vzgona, zaradi česar se bo takoj vrnila v formacijo. Če ena preveč zaostane, dobi toliko zamaha, da jo nemudoma »vrže« na prejšnjo pozicijo.
Odprta vprašanja
Naslednje vprašanje, ki je begalo znanstvenike, je, kako to, da vse ptice ne letijo v jati v obliki črke V. Zakaj, recimo, vrabci in nekatere druge manjše ptice nikoli ne letijo tako, marveč v neurejeni gruči. Odgovor znova ponuja aerodinamika – ptica pri manjšem razponu kril ustvarja tako malo zaželenega dvigajočega se zračnega toka, da bi morale leteti tesno druga ob drugi, če naj bi od njega res imele korist, torej formacija V ni smiselna.
S teoretičnega stališča potemtakem ni vprašanje, zakaj gosi med selitvijo na jug ali vračanjem letijo v jati v obliki črke V – tako prihranijo moči. Težava pa je, da ni mogoče devet gosi dati v zračni tunel velikega laboratorija in teorijo potrditi tudi v praksi. Ko so znanstveniki fotografirali jate ptic v letu, so naleteli na težavo – kako s fotografiranjem potrditi kot, ki ga sestavljajo gosi, saj ne letijo natanko nad glavami raziskovalcev, povrhu se oblika črke V spreminja glede na to, ali jata zavija ali leti naravnost.
Strokovna mnenja
Nekateri so se vrnili k izračunom in ugotovili, da formacija v obliki črke V pravzaprav ni tako zelo pomembna, kot se je domnevalo, marveč lega vrha krila ene ptice glede na vrh krila druge. Prihranek je največji, če vsaka gos leti v formaciji tako, da z vrhovi kril seka linijo, potegnjeno naravnost od vrha krila ptice pred njo. Ko so si ti strokovnjaki znova ogledali fotografije jat, so ocenili, da je njihova domneva pravilna.
Čeprav razprava o tem, kaj je pomembnejše, oblika jate v obliki črke V ali uravnavanje vrhov kril ptic v jati, še ni končana, pa se znanstvenikom niti svita ne, zakaj gosi kdaj letijo tudi v drugače oblikovanih jatah – v obliki črke J, narobe obrnjeni črki J, v stopničastem ešalonu in podobno. Tudi ni znano, zakaj gosi tedaj, ko oblikujejo jato v obliki črke V, pogosto formacijo zapuščajo in se vanjo znova vračajo, celo zamenjujejo mesta v njej. No, v primeru vodilne ptice, ki je najmanj deležna pozitivnega vzgona, bi takšno vedenje še lahko razumeli – zaostane, ko se utrudi, in počaka, da njeno mesto prevzame krepkejša v jati.
Kaj vse je že mogoče?
Zaradi teh odstopanj od ideala, če smemo tako zapisati, se raziskovalci sprašujejo, ali gosi oblikujejo jato v obliki črke V še zaradi katerih drugih, ne le ugodnih aerodinamičnih razlogov. Eni menijo, da ima tako vsaka ptica dober pregled nad okoljem. Po drugi domnevi je takšno jato mogoče opaziti že na daleč in je gosem na tleh nekakšno povabilo, naj se pridružijo, več ptic je v jati, več znanj in izkušenj, denimo, kje je mogoče najti hrano, dobro prenočišče itn., je na voljo, zaradi česar je večja verjetnost, da bo več ptic med selitvijo preživelo, kot če bi letele v manjših skupinah.
