Kako zajezite zelenenje od zavisti?

Sebi in drugim lahko po nepotrebnem (za)grenite življenje, če se nenehno primerjate z drugimi, želeč preveriti, kdo je boljši ali kdo ima več.

Primerjanje samo po sebi ni slabo je eno izmed orodij samospoznavanja, to pa postane, ko ni več spodbuda za delovanje, ampak vir trpkosti, češ, vedno potegnem kratko, drugim je lažje, tega, kar imajo ali so dosegli, si sploh niso zaslužili ipd., osvetljujejo novodobni dušeslovci.

Bogastvo, slava, talent – vse to in še kaj drugega je lahko predmet zavisti. Ta je kakor škodljiva navada, ki jo je težko opustiti, življenje pa zapleta temu, ki je zelen od nje, a tudi onemu, ki se mu kaj zavida. Novodobni dušeslovci svetujejo, kako naj zavisti nadenete uzde, in poskrbite, da vi ne boste zavidali drugim, a tudi, kako boste ljudem, ki vam zavidajo, preprečili, da bi vam škodili.

Pred svojim pragom

Zavist nam vzbuja nekaj dobrega in prijetnega, ne pa slabega, kar vidimo pri drugih, pri sebi pa ne. Opomnite se, da nikoli nikomur ni samo dobro, pa tudi da vsako dobro temelji na preteklem delu in trudu, da ne pade kar samo z neba. Zavistneži bi navadno nekaj imeli, niso pa pripravljeni plačati cene, da bi to res dosegli. Violinist mora ure in ure vaditi, preden postane virtuoz svojega inštrumenta. Mu zavidate, ker je že v otroštvu, namesto da bi šel na igrišče, v popoldanskih urah ostal doma in vadil? Ljudje, ki imajo bogastvo in slavo, imajo lahko nevarne sovražnike. Mar jim zavidate, ker lahko gredo po nakupih samo v spremstvu telesnih čuvajev?

Čustvo, zaradi katerega pozelenimo, je lahko tudi čista zloba, drugemu ne želimo priznati, da je, kar je, ali da ima, kar ima. Namesto da se osredotočite na željo, da bi drugi imeli manj ali slabše, se raje na to, da bi imeli vi več. On(a) ima, jaz pa imam ..., zdaj se trudim, da bi dosegel (dosegla) še ..., si ponavljajte, dokler ne boste čutili, kako se vaša zavist razblinja, svetujejo novodobni dušeslovci.

Že nemški pisatelj, dramatik, znanstvenik in filozof Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832) je modroval, da »se lahko z velikimi podvigi in dosežki ljudi spoprimemo le z ljubeznijo«. Nagradite ljudi, ki so kaj uresničili, z iskrenimi komplimenti. Čestitajte jim, ker so omikani, so videti mladostni, ker jim je uspel velik podvig. Svojo zavist spremenite v pohvalo in sprejemanje. Namesto da bi drugim zavidali neko osebnostno lastnost, dobroto, lepoto, uspeh, jim jo priznajte. Naj vaša slabost postane odlika – sposobnost sprejemati dobro v soljudeh.

Mnogi se ne zavedajo stranske nezaželene škode, ki jo povzroča zavist, namreč da zaradi nje prekinejo vezi z nekom, ki mu zavidajo. Zaradi te namreč v sebi o nekom gojijo čedalje slabše misli, temu človeku se začnejo že na daleč ogibati. Takšno naravnost, bodrijo novodobni dušeslovci, obrnite na glavo. Namesto da bi bežali od ljudi, ki v vas vzbujajo zavist, jih nagovorite: »Ta lastnost mi je pri tebi zelo všeč, všeč mi je, da si dosegel to ali ono, mi lahko svetuješ, kako naj žanjem enak uspeh?« Sodelujte z nekom, ki mu zavidate, učite se od njega, izkoristite zavist za to, da tudi vi nekaj dosežete.

Zavist je lahko tudi znak, da niste dobro izkoristili svoje ustvarjalne sposobnosti in zmožnosti. Zazrite se vase, dajte prosto pot domišljiji, najprej spoznajte, kaj si želite ustvarjati igrati na neki inštrument, slikati, plesati ali pisati, nato pa od želja preidite k dejanjem.

Bolj kot razvijate in izražate svoje sposobnosti, manj povoda imate, da zavidate drugim, ki počno enako. Zadovoljstvo, ker ste nekaj ustvarili, dobesedno topi zavist.

Nezadovoljstvo, ki nastane, ker ne izkoristite svojih ustvarjalnih zmožnosti, je hrana zavisti, za nameček pa vodi v tesnobo, črnogledost in celo depresijo. Poskušajte čim bolj stvarno opazovati svoje življenje in v njem odkriti reči, dogodke, dosežke, s katerimi ste zadovoljni.

Ne silite v težave

Bližnjim in daljnim ne dovolite, da vas prikrajšajo za zadovoljstvo in slavje, ker ste naredili nekaj dobrega oziroma ste nekaj dosegli, hkrati pa ne z besedami ne z dejanji drugih ne vabite ali jih celo kar silite k temu, da vam zavidajo, svetujejo novodobni dušeslovci. Bodite ponosni nase, spoštujte se, vendar ne pretiravajte, nikar se ne tolcite po prsih, kako nekaj zmorete samo vi in nihče drug, niti se ne hvalisajte, da vam gre vse gladko od rok. Utrjujte se v zdravem ponosu.

Če slišite neprijetne opazke na vas račun, iz katerih lahko izluščite, da vam nekdo zavida, ostanite samozavestni. Ne zmanjšujte svojih zaslug niti se ne dajajte v nič, češ, to lahko naredi vsak z malo truda, marveč jasno in glasno povejte, da ste ponosni na dosežek, a tudi, kaj ste morali vložiti, da je žetev tako bogata. Trdno stojte za svojimi dosežki, vendar jih tudi osvetlite: »Da, dosegel sem to in to, vesel sem, ker mi je (končno) uspelo.«

»Nekateri (še) nimajo te sreče (znanj, izkušenj), da bi bili tako ob pravem času na pravem mestu, kot sem bil jaz, toda tudi jaz vem, kaj pomeni ne imeti sreče. Ker sem preživel obdobje suhih krav, zdaj toliko bolj cenim in se veselim obdobja debelih.« Kadar vam kdo zavida v pomenu ah-pa-to-ni-tako-kot-praviš, svetujejo novodobni dušeslovci, potegnite jasne meje, do kam lahko drug posega v vaš svet, v vaše življenje. Vzemimo za primer, da komu razlagate, kam boste šli letos na dopust, sogovornik pa vam začne nemudoma na dolgo in široko pojasnjevati, zakaj je vaša odločitev slaba: »V tem kraju vse kar vrvi od turistov, veliko lepše je v ...« Sogovorniku jasno povejte, da je to vaš dopust in ga boste odmerili potešitvi svojih želja in potreb, ne pa tujih.

Ko je kdo tako zelen od zavisti do vas, da začne rovariti proti vam in vam metati polena pod noge, vas črni pred šefom in drugimi, vas obrekuje, o vas širi laži ipd., mu ne nastavite še drugega lica, marveč se z njim (njo) pogovorite. Mirno ga (jo) soočite z dejstvom, da veste, kaj počne in tudi, da pričakujete, da bo s tem prenehal(a). Najbrž ne boste kaj veliko dosegli, če mu (ji) boste v prvem stavku očitali zavist, ker je bo gladko zanikal(a), več boste dosegli, če boste povedali, kaj je naredil(a) in kako vas je to ranilo, pristavili pa: »To bi tudi tebe, mar ne? Pričakujem, da so do mene vedeš, kakor si želiš, da bi se drugi do tebe.«

Zavist, ki jo morda nevede in nehote vzbujate v drugih, lahko razblinite tudi tako, da začnete dajali iskrene komplimente ljudem, ki se nagibajo k njej. Pazite, da ne boste pretiravali, zlasti pa ne dajajte lažnih komplimentov. Če zavistnež vedno znova zamuja na sestanek, seveda, ne boste hvalili njegove točnosti, lahko pa pohvalite nekaj, kar je res dobro naredil(a), podal(a) dober predlog ipd. Lahko pohvalite kar koli od lepe pričeske, obleke do kuharskih spretnosti, pazite le, da bo hvala iskrena. Tako boste zavistnežu (zavistnici) pomagali okrepiti samozavest in zadovoljstvo tudi on(a) nekaj naredi dobro, pri čemer bo imel(a) takoj manj motiva za to, da vam še naprej že kaj zavida.