Naj žanjejo uspeh ali ne, ljudi pogosto tarejo podobne skrbi. Ko nastavimo ušesa ligi zaskrbljenih, kako tarnajo o bližajočem se preizkusu znanja, češ da bodo pogrnili, ali o težavah v službi ali kje drugje, bi težko domnevali, da so to pravzaprav ljudje, ki so sicer uspešni. Ko jim prisluhnemo, smo v dvomih, ali se samo pretvarjajo ali pa mislijo resno, posebno če vemo, kakšne uspehe so že dosegli. Ne glede na to pa sebe in druge prepričujejo, da so nenehno na robu prepada in bodo zdaj zdaj zgrmeli čezenj. Nekateri imajo veliko težavo priznati, da jim gre dobro. To se lahko zgodi iz več razlogov.
Vedno manj,
kot je v resnici
Morda so globoko v sebi prepričani, da si bodo tlakovali pot v neuspeh, če bodo preveč uspešni. Kot da bi velik uspeh vnaprej nadse klical nesrečo. Očitajo si preponosnost, celo napuh. Češ če bodo priznali svoj uspeh in, bog ne daj, še uživali v njem, bodo priklicali boga ali hudiča, da jih kaznuje.
Lahko pa verjamejo, da so realisti, ljudje, ki trdno stojijo na tleh, zaradi česar se jim njihov uspeh ne zdi tako velik, saj bi vendar lahko bili boljši, še uspešnejši. Menijo, da bi, če bi priznali svoj uspeh, spali na lovorikah, zabredli v alkohol ali druge droge, tako pa si, kakopak, še skrajšali pot v prepad.
Nemara starši njihovih petic niso povzdigovali v nebo
Mogoče menijo, da drugim ne bodo všeč, ker so preveč dobri in uspešni v tem, kar delajo. Korenine tega miselnega vzorca so najbrž pognale že v otroštvu, v šolskih klopeh, ko so jim sošolci zavidali dobro oceno, še bolj pa jim je šlo v nos, in to so tudi pokazali, ker je kdo kot odličnjak postal učiteljičin ljubljenec. Vzroki za tako naravnanost so lahko tudi v družini. Nemara starši njihovih petic niso povzdigovali v nebo, ker niso hoteli omalovaževati brata ali sestre s slabšim učnim uspehom. Nekateri ljudje se preprosto nehajo truditi za uspeh, če sami pri sebi presodijo, da jih imajo bližnji in drugi zaradi tega manj radi. To pomeni, da svoj uspeh neprestano skrivajo za skrbmi o tem, da jim bo spodletelo. Žal to tudi pomeni, da naposled bolj verjamejo svojim skrbem kot dosežkom.
Kdor verjame, da nikoli ni dovolj dober, sebe neprenehoma slabo ocenjuje. Morda je dober avtoličar, toda sebi v brado in drugim govori: »Vsak je lahko avtoličar.« Nemara pa ima uspešno kariero na univerzi, vendar sam sebi očita, da je »samo magister«, ne pa tudi doktor znanosti.
Nekateri svoj uspeh prikrivajo tako, da so nekakšni skakalci v višino
Takoj ko uspešno preskočijo lestvico, ne slavijo, ampak zahtevajo, da se ta dvigne više. In če preskočijo tudi to, si ne čestitajo, temveč si zadajo še večji izziv, dokler ne pridejo do meje, ko res niso kos oviri, tedaj pa imajo po svojem mnenju utemeljene razloge za to, da se valjajo v neuspehu. Tak vzorec imajo navadno ljudje, ki so jim starši, ko so povedali, da so dobili štirico pri nekem predmetu, dejali, naj se naslednjič bolj potrudijo in dobijo petico. In potem, ko so jo dobili, so jih vprašali, ali daje učitelj tudi petico z zvezdico ali s plusom ali čim, kar je več kot odlična ocena.
Ljudem z vsemi temi miselnimi in vedenjskimi vzorci je skupno, da nikoli niso res zadovoljni s tem, kar so dosegli, niti sami sebi ne dovolijo uživati v doseženih uspehih. Ne dovolijo si predaha, zaradi česar so nagnjeni k pregorevanju in izgorelosti, to pa tudi pomeni, da svojo naravnanost Nisem (dovolj) uspešen poravnajo z večjo dojemljivostjo za bolezni srca in ožilja oziroma drugimi, ki so posledica neprestanega stresa.
Seveda sem uspešen!
Če vas obsedajo skrbi o neuspehih, ki bi se lahko zgodili – čeprav se vam, ker se na preizkus znanja, poklicno nalogo vnaprej tako temeljito pripravite, po pravilu nikoli ne zalomi –, je skrajni čas, da se naučite uživati v svojih podvigih. Priznajte si, da vam je šlo nekaj dobro od rok ali v glavo, da ste se izkazali, naredili dobro, in tisti čas, ki ste ga vajeni odmeriti skrbem in vznemirjenju o tem, kaj vse bi vam naslednjič lahko spodletelo, posvetite lepim mislim in prijetnim čustvom o tem, kaj vam je pravkar uspelo. Taka sprememba bo pomagala znižati bržkone sicer previsok krvni tlak.
Priznajte si uspeh, sprejmite ga, veselite se ga
Sami sebi, najprej prav na tiho, da vas nihče ne sliši, recite: Seveda sem uspešen! Dobro mi je šlo! To ponavljajte, dokler ne občutite resničnosti trditve, brez dvomov in skrbi. Če se vam začnejo po stari navadi utrinjati dvomi, da uspeh vendar ni tolikšen, kot je videti, ali vas začenjajo najedati skrbi o tem, kako neki ga boste ohranili, utrdili svoj novi položaj (napredovanje v službi ...), se brez slabe vesti razjezite. Uspešen sem in to ne pomeni, da bo moj uspeh izzval hudiča (ali boga) in da sem ptica, ki visoko leta in nizko pade.
Priznajte si, kaj ste dosegli, poglejte pot, ki ste jo prehodili do cilja
Vedite, da vam tega nič in nihče ne more vzeti, kajti to je vaš dosežek, vanj ste vložili svoje znanje, veščine, bogate izkušnje, vse to ostaja z vami in ne more čez noč izpuhteti. Ne trudite se biti všeč ljudem, ki vam zavidajo uspeh. Še vedno lahko najdete nove znance, prijatelje in sodelavce, ki ob vaših podvigih ne pozelenijo. Veselite se tudi njihovih uspehov, ne vključite avtomatskega pilota in ne sodite o njih, kot ste včasih o sebi. Ne postavljajte tistim, ki prav zdaj sijejo zaradi nekega uspeha, novih nalog, na njihove dosežke ne mečite slabe luči, ker da je to zgolj stopnička na poti, pred njimi pa jih je še toooliko.
Zavedajte se, da je vaš uspeh plod vašega dela
Pa tudi da lahko vsak človek, vaš prijatelj, znanec, sorodnik, bližnji, žanje uspeh, ki pomeni, da je napredoval, naredil korak naprej glede na to, kaj je bil prej. Ne zmanjšujte niti svojega niti tujega uspeha tako, da primerjate ljudi med seboj, ampak primerjate vsakega s samim seboj, torej s tem, od kod se je pognal na pot in do kam je prispel.
Naučite se, da najprej slavite, si čestitate za nekaj, kar ste dobro opravili in kar vam je vzelo veliko časa in truda, šele potem pa si zastavite nov cilj, nov izziv. Vzemite si čas za predah, počitek, za to, da uživate v sadovih žetve. Od začetka vam bo nemara lažje, če po uspešnem koncu nekega projekta sami sebi naložite, da se nagradite s počitnicami. Da, prav ste prebrali, s prostimi dnevi, ki jih namenite svojim konjičkom, širjenju obzorij, dejavnostim, ki so vam v veselje in na prvi pogled ničemur ne služijo. Preberite navdihujočo knjigo, pojdite v gledališče, na koncert, zabavajte se. Zaradi tega še ne boste propadli in končali na cesti kot berač.
Pravi prijatelji vam bodo privoščili uspeh, kajti zavedali se bodo, kaj je od vas terjalo, da ste ga sploh dosegli. Privoščili vam bodo tudi, da v žetvi uživate. Ljudje, ki vas imajo iskreno radi, tudi radi vidijo, da ste uspešni in zadovoljni, ne pa da kar naprej tonete v skrbeh. Odkrito govorite z njimi o svojih dejanjih. Čeprav vam bo morda sprva šlo težko z jezika, recite na glas, da ste zadovoljni s tem, kar ste naredili. Odkrijte svojo skrivnost uspeha, brez slabe vesti izpovejte, kako se vam je utrnila genialna zamisel, ključna za uspeh. Pravi prijatelji drug drugega podpirajo, navdihujejo in učijo. Svojega uspeha se veselite z njimi. Ko vas pohvalijo, zardite, če ne gre drugače, toda brez zadržkov sprejmite čestitke.













