Nedavno je izšla vaša knjiga Lotosov cvet nad vodno gladino, zbir leposlovnih zgodb o reinkarnacijskem potovanju duše in esejev, ki so nekakšna kronika vaše lastne duhovne preobrazbe.
Kaj vas je navdihnilo?
»Ideja za leposlovne zgodbe Novemu rojstvu naproti je nastala poleti 2003. Hodil sem po Pohorju in razmišljal, o čem bi lahko pisal. Dobil sem navdih in kmalu začel. Zgodbe, ki govorijo o različnih življenjskih usodah ene in iste osebe, sem šele pozneje povezal. Želel sem pokazati reinkarnacijske vzroke, prek katerih so med seboj prepletene, predvsem pa, zakaj se nam določene nerešene stvari lahko ponavljajo skozi več življenj.
Eseje Duhovni izzivi in protislovja življenja sem začel pisati spomladi 2008, ideja zanje je nastala ob časopisnem intervjuju, ki sem ga imel za mariborski Večer. Novinarka Helena Grandovec me je izzvala, da sem začel razmišljati o tem, v kaj sem se razvil v zadnjih dvajsetih letih. Eseji so na neki način moja duhovna samoanaliza, iskreno samoizpraševanje, kaj sem danes in kaj sem bil včeraj. Govorim o duhovni rasti, o notranjih dilemah in bolečinah, s katerimi se srečujemo duhovni iskalci.
Tako zgodbe kot eseje imam za svoje najbolj osebno, na neki način avtobiografsko delo. Tematika zgodb in esejev je podobna, le način izražanja je različen; skozi zgodbe govorijo predvsem moja čustva in domišljija, skozi eseje razum in intuicija.«
Knjiga je presek večletnega duhovnega zorenja. Kdaj stopiti na pot iskanja duhovne modrosti?
»Na pot spoznavanja sebe in iskanja duhovne modrosti je mogoče stopiti kadar koli, čeprav mislim, da je idealen čas za to med 25. in 40. letom, kajti da bi duhovna znanja lahko prizemljili, potrebujemo veliko življenjskih izkušenj, kar po navadi pomeni več desetletij. Po 50. letu nastopi čas duhovne žetve, takrat je za prvo setev, torej za začetek duhovnega potovanja vase, malo pozno.«
Kaj je po vašem duhovna razsvetljenost?
»Razlag razsvetljenja je veliko. Zame je duhovno razsvetljen človek tisti, ki je spoznal svoje globine in je zmožen stalno presegati samega sebe. Navzven taki ljudje izžarevajo notranji mir in spokojnost. Notranja osvoboditev ali razsvetljenje je zame cilj evolucije.«
Zapisali ste, da je reinkarnacija dejstvo. Kakšne so vaše osebne izkušnje? Kako poteka potovanje duše skozi telesa do morebitne končne osvoboditve od snovnega?
»Da je reinkarnacija dejstvo, predvsem psihološko dejstvo, sem spoznal kot reinkarnacijski psihoterapevt, saj sem skozi spoznavanje prejšnjih življenj vodil zelo veliko ljudi pa tudi sam sem raziskal kakšnih dvajset svojih življenj. V zadnjih letih se z regresijami nisem imel časa ukvarjati, zato pa sem o reinkarnacijskih spoznanjih pisal. V bistvu sem v zgodbe prelil svoja odkritja in izkušnje. Umetniška forma se mi je zdela za to najprimernejša.
Po navadi se moramo dostikrat inkarnirati, preden dosežemo stopnjo, ko se lahko dvignemo nad večni krog rojevanja in umiranja. Obstajajo določene razlike med tem, kako reinkarnacijo in načine utelešanja razlagajo tradicionalne religije, na primer budizem, in spoznanji, do katerih prihaja sodobna regresoterapija.
Kar zadeva moje izkušnje, se ljudje vedno reinkarniramo samo kot ljudje, nikoli kot živali oziroma kot nižje razvita bitja. Nekateri so se spoznali tudi kot bitja na drugih planetih, toda pred zelo davnimi časi. V zadnjih nekaj tisočletjih smo se vsi reinkarnirali samo na Zemlji.«
Lahko predstavite zakon karme?
»Zakon karme je skriti urejevalec življenja in sveta. Da ta zakon odkrijete, morate biti duhovno vsaj malo prebujeni. Ko začnete objektivno opazovati svoje življenje, lahko zelo hitro ugotovite, da tisto, kar sejete, tudi žanjete.
Problem se pojavi takrat, ko vidite, da delate dobro, življenje pa vam vrača s slabim, prinaša vam razočaranje in bolečino. Te primere nam po navadi razjasni šele reinkarnacijska analiza, vzroki za nesrečno usodo zelo pogosto prihajajo iz prejšnjih življenj.
Poleg tega pa moramo tudi vedeti, da neko človekovo dejanje ali rezultat delovanja ni odvisen samo od posameznika, ampak še od številnih drugih faktorjev, predvsem od ljudi, s katerimi smo v stiku. Karma je soodvisni pojav. Vsi vplivamo drug na drugega, se medsebojno pogojujemo, zato tibetanski budisti trdijo, da se lahko osvobodimo in razsvetlimo samo vsi skupaj. Biti strpen in sočuten do drugih je zato znamenje največje duhovne modrosti.«
Za iskanje notranjega miru priporočate zen meditacijo. Jo lahko na kratko predstavite našim bralcem?
»Gre za najbolj naraven in spontan način meditiranja, ki je znan od nekdaj. Učili so ga že stari jogiji, učil ga je Buda; v Indiji se imenuje dhyana, na Kitajskem čan, na Japonskem zen, teravada budisti mu pravijo vipassana.
Na prvi pogled je precej nezanimiv, saj samo sedite in ničesar ne počnete, toda kmalu ugotovite, da sedeti in mirovati sploh ni tako preprosto, no, in v tistem trenutku se začne pravo zenovsko samospoznavanje. Ta način meditiranja temelji na pozornem samoopazovanju; na nevtralen način opazujemo in sprejemamo vse, kar se nam med meditacijo dogaja v umu in telesu ali kar lahko zaznavamo okrog sebe.
Danes obstaja zelo veliko različnih new age načinov meditiranja. Zdi se mi, da v Sloveniji relativno malo ljudi meditira na zenovski način, nekateri ga ne poznajo, drugim pa se zdi prezahteven.«
Vodite delavnice meditacije. Kako potekajo in komu so namenjene?
»Z vodenjem meditacijskih skupin in s poučevanjem osnov meditacije se ukvarjam že kar precej časa. V Mariboru od lani deluje velika meditacijska skupina, v kateri dvakrat mesečno meditiramo za razvoj miru in sočutja. Vstop je prost, pridruži se lahko vsakdo.
Rad bi, da bi sčasoma nastala resna skupina sto meditantov, kajti če bi v Mariboru, ki ima okrog 100.000 prebivalcev, redno meditiralo toliko ljudi, bi se to lahko začelo pozitivno odražati v okolju.
Poleg te skupine vodim tudi majhno skupino zen meditantov. Zdi se mi pomembno, da osnovno meditacijsko znanje razširimo med čim več ljudi, predvsem pa, da meditacijo povežemo z vsakdanjim življenjem.«
Pišete tudi o ustvarjanju resničnosti s čustvi in z mišljenjem. Lahko to zamisel na kratko predstavite? Kako potemtakem stkati zase in za druge boljšo resničnost?
»Mislim, da je izjemno pomembno, da se zavemo, kakšno moč imajo naše misli in čustva, saj z njimi dejansko ustvarjamo resničnost, v kateri živimo. Negativne misli so škodljive predvsem za tistega, ki jih misli, bistveno manj za tistega, ki so mu namenjene. Vedeti moramo, da se začne energija misli, s katero se ukvarjamo več kot tri minute, materializirati, torej bo v določenem trenutku postala naša konkretna realnost. Naučiti se gospodariti z lastnim umom, se pravi obvladovati misli in čustva, spada k osnovam duhovnega samokultiviranja.«