Tiskane izdaje
Nekateri ljudje si preprosto prepovedujejo, da bi kadar koli želi uspeh, odkrivajo novodobni dušeslovci in pojasnjujejo, kako je to sploh mogoče. Ko so bili v otroških letih, jim, upajmo vsaj, nihče ni neposredno dejal Nikar se ne trudi biti uspešen, in vendar se jim je miselni vzorec Niti ne trudi se za uspeh, kajti tako ali tako ti bo spodletelo vsadil globoko v nezavedno, ko so bili izpostavljeni negodovanju, kritiki, morda samo nizanju neuspeha za neuspehom.
Na primer, ko je kdo izmed sošolcev izbiral člane svojega nogometnega moštva in načeloma spraševal tiste, ki jih je že izbral, ali naj vzamejo tudi Janezka, je že z intonacijo glasu potrjeval to, kar je Janezek o sebi tako ali tako že vedel – da ima dve levi nogi v nogometu. Morda pa je Janezek med urami glasbene vzgoje zgrešil ton in drugi, morda z učiteljem vred, so mu dali vedeti, da nima posluha. Nemara je imel težave pri branju, zaradi česar je pristal v skupini otrok Modra ptica, ki jo je zasnoval učitelj, da bi ti, ki imajo težave pri črkovanju in branju, te premostili. Kljub zvenečemu imenu se je vedelo, kdo je pristal v tej skupini – bedaki, ki še brati ne znajo.
Odločno nad skrbi
Vsakič znova, ko otrok, ki ima težave pri neki učni nalogi – v glavo mu, recimo, ne gre poštevanka števila sedem –, dobi novo nalogo, naučiti se na izust poštevanko števila osem, se ne spopade z njo po svojih najboljših močeh, ampak se zaradi prejšnjega neuspeha vrže v skrbi, da mu ne bo uspelo in česa vse bo deležen, ker mu bo spodletelo. Ko odraste, nevede počne enako. Namesto da bi zagrabil bika za roge v kateri koli stvari že, začne najprej toniti v skrbi, kaj se bo zgodilo, če nalogi ne bo kos, povrhu pa globoko v sebi verjame, da je njegov trud vnaprej zaman. Skrbi iz otroštva tako hodijo za njim, zaradi česar se ne poteguje za napredovanje v službi, ne drzne si narediti koraka naprej v kateri koli reči, kajti to bi pomenilo tudi, da se bo izpostavil okoliščinam, v katerih bo, velika zguba, prepuščen posmehu ipd.
Nekateri otroci stisnejo zobe in se preprosto odločijo, da ne bodo poraženci, zaradi česar ogromno vadijo. Morda jim na pomoč priskočijo tudi starši, ki jim omogočijo inštrukcije. Če otrok naposled nekaj, pri čemer je imel sprva težave, vseeno uspešno opravi, ponotranji vzorec Uspelo mi bo, čeprav od začetka ne bo videti tako. Večina otrok pa v podobnih okoliščinah naredi korak nazaj. Ne vadijo nogometa, da bi postali zaželeni člani nogometne ekipe, namesto da bi se podili po igrišču in se urili, raje berejo knjige ali se zaposlijo kako drugače. Ko so kljub temu primorani zapoditi se na igrišče, se držijo ob strani in držijo pesti, da jim nihče ne bi podal žoge. Ko odrastejo, rečejo Nikoli nisem bil dober športnik s prepričanostjo, da je to nepremostljiva težava. Otroci brez posluha se naučijo le odpirati usta, ko drugi pojejo; in to počnejo tudi, ko odrastejo. Odrasli, ki so imeli v otroštvu težave z branjem, v prostem času ne prebirajo knjig, saj to ni nekaj, kar bi jim bilo pisano na kožo, mar ne. Verjamejo, da je neuspeh posledica nekih prirojenih jim hib, ne pa pomanjkanja vadbe.
Tako in nič drugače
Nekateri se uspeha zelo bojijo. Vzemimo na primer, da oče in sin igrata šah. Po pravilu zmaga oče. Ko pa enkrat zmaga sin, oče izgubi voljo, da bi še kdaj z njim odigral partijo. Sinu lahko ta izkušnja pusti vzorec Bolje, da nikoli več ne zmagam v šahu, kajti sicer oče z menoj ne bo odigral nobene partije več. Biti uspešen pomeni izgubiti očetovo pozornost. Če se sošolci v srednji šoli iz športnice delajo norca, češ kakšna možača je in prav nič prikupna, lahko športu obrne hrbet, nič več se ne trudi biti uspešna na področju, kjer ji gre dobro, saj vendar hoče biti zaželena. To pa lahko pomeni, da si je v odraslosti sama pristrigla peruti na marsikaterem področju, na katerem bi se lahko dobro odrezala. Ne poteguje se za vodstveni položaj, ker noče biti nezaželena možača, ipd.
Vzemimo za primer, da nekdo odrašča v družini, v kateri je veliko govora o pomanjkanju denarja. Otrok se lahko na to odzove tako, da si reče, ko odrastem, bom tako bogat, da mi nikoli ne bo treba skrbeti za denar, lahko pa naredi rahlo drugačen sklep, ki pa ima povsem drugačen vpliv – Upam, da se bo, ko odrastem, zgodilo nekaj, zaradi česar mi nikoli ne bo treba tolči revščine. V drugem primeru se nevede obsodi na neuspeh, kajti vzorec v srži ne pomeni naredil bom nekaj za uspeh, da dobro zaslužim, ampak počakal bom, da se zgodi že nekaj, da zaslužek bo. Mogoče pa celo, da je otrok, ki je odraščal v siromašnih razmerah, ponotranjil vzorec Živimo v pomanjkanju in nikoli ne more biti drugače, mi smo pač takšna družina. V zadnjem primeru je to, kakopak, zelo slaba popotnica za človeka, ko odraste.
Od ne morem k zmorem
Morda se kdo zgodnje odločitve, ki jo je sprejel, da pač sploh ni v njegovi moči doseči uspeh, torej je vse, kar mu preostane, le, da tone v skrbi o tem, kako neki bo shajal z okoliščinami, ki bodo nastale z neuspehom, niti ne zaveda. In vendar, kdor želi, da postane sam svojega uspeha kovač, naj bi ta vzorec odkril, svetujejo novodobni dušeslovci, se nekako vrnil v leta, ko ga je ponotranjil, in si dejal, da tedaj morda res ni šlo drugače, da je bila to takrat njegova edina možna resnica, hkrati pa, da ni nobene potrebe, da ta ostane nespremenjena tudi za sedanjost in prihodnost.
Preobrazba bo lažja, če tudi v tedanjih razmerah najde nekaj uspešnega o sebi – morda res ni bil spreten v nogometu, toda samoiniciativno se je na izust naučil vsa pravila te igre, zapomnil si je poklicne nogometaše iz tistih časov, njihovih najboljših potez na igrišču itn. Če je kdo odraščal v vzorcu Vedno bom živel v pomanjkanju, naj bi se ozrl na zdajšnje življenje – odkril naj bi, kako vendarle zmore sestaviti konec s koncem, v čem vse je uspešen, iznajdljiv in spreten, ko gre za ravnanje z denarjem.
Pot je dolga
Morda kdo tone v skrbi, ker je vedno imeli kak kilogram preveč, še zmeraj ga ima in preprosto ve, da nikoli ne bo vitek. Nikar naj se še naprej ne muči s skrbmi o tem, katere bolezni bo imel, ker je pretežek. Naj si ne očita, da je debel lenuh, ki nikoli ne bo postaven športnik. Ustavi naj se pri misli Skrbi me, ker sem predebel(a), nato pa se namesto v samoobtoževanje usmeri v to, kaj lahko naredi, da se otrese odvečnih kilogramov. Ni res, da boste želi uspeh, če boste sami sebi očitali, kako neuspešni ste, povrhu pa zaradi globoko ponotranjenega vzorca, ki ste ga bržkone vzeli za svojega v otroštvu, verjeli, da nikoli ne boste uspešni, odkrivajo dušeslovci. Očitki in skrbi vam bodo vzeli še tisto malo volje, ki jo imate, da bi se res spremenili in usmerili na pot uspeha. Namesto da se pribijate na križ in dajete v nič, priporočajo, naj bi zlagoma usvojili novi vzorec: Zmorem biti uspešen, morda bo pot do uspeha dolga in naporna, toda zmogel jo bom.
Vsakič, ko se vam oglasi notranji mučitelj in kritik, ga ustavite. Dajte si duška, bodite jezni na svoj notranji glas, ki vam dopoveduje, da je vse vnaprej zaman, odpodite ga. Nato se v svoji glavi opravičite sebi, ker ste si (znova) dovolili dopovedovati si, česa vse ne zmorete. Obžalujte, da ste si rekli zguba, lena debela krava ali kar koli že.
Ko zmanjšate moč notranjega kritika, dajte glavno besedo notranjemu bodrilcu, svetovalcu, onemu, ki drži pesti za vas. Dovolite mu, da se razgovori o tem, kaj vse ste dobro naredili, v čem vse ste želi uspeh. Morda ste srečno poročeni, ste si lepo uredili dom, je sadno drevje, ki ga vi obrezujete, dobro rodilo, kar koli. Drznite si hvaliti se z vsem po vrsti, kar je vredno hvale. Tudi s tem, da znate pripraviti kosilo za prste oblizniti dobro, nič naj ne bo preveč neznatno, da ne bi bilo vredno hvale.
Brez načrta ne bo šlo
Ko ste vzeli besedo notranjemu kritiku in jo prepustili notranjemu navijaču, naj bi se mirno usmerili na življenjska področja, ki vas najbolj žulijo, kjer ste željni uspeha, čeprav se ga niti ne dovoliti pričakovati ga. Brez obsodb, ker vam še ni uspelo, niti očitkov, da vam nikoli ne bo. Tudi brez skrbi o tem, kaj hudega se bo zgodilo, če vam spet spodleti. Utrdite se v samozaupanju, da zmorete. Morda bo trajalo, nemara bo naporno, vendar bo šlo. Nato skujte načrt za dosego cilja. Ne poskušajte si vsega naenkrat oprtati na pleča – pot do cilja naj bo sestavljena iz majhnih korakov, pri čemer je vsak zase majhna malica. Če presodite, da potrebujete pomoč strokovnjaka, prijatelja, sorodnika, ne oklevajte, ampak prosite zanjo. Poglavitno je, da stopite cilju naproti z notranjo naravnanostjo, da vam bo uspelo. Prej ali slej. Tako bo in nič drugače.
