Bo Kras kmalu 
italijanski?

SEŽANA – Primorcem, predvsem Kraševcem, je prekipelo. Dovolj imajo ignorance države, ki dopušča, da bodo slovenski Kras povsem pokupili Italijani. O tem, ali bo po novem našim zahodnim sosedom v kapitalizmu uspelo to, kar jim ni med obema svetovnima vojnama, smo se pogovarjali s predstavnikom civilne iniciative Kras, ki je odločena, da gre v boj do konca.

Kras postaja italijanski

V zadnjem obdobju na Krasu, predvsem v okolici Divače, nastajajo velika satelitska naselja, ki jih kupujejo skoraj izključno Italijani. Čeprav evidenca Dursa govori zgolj o 1200 prodanih nepremičninah na Primorskem, od tega 800 na samem Krasu, civilna iniciativa zatrjuje, da so številke veliko višje in da statistika laže. Robert Rogič, predstavnik civilne iniciative Kras, tako zatrjuje: »Durs vodi evidenco zgolj prodanih rabljenih nepremičnin, od katerih se plača davek na promet od nepremičnin. V njihovi statistiki niso zajete vse novogradnje, ki jih je največ, stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča in stanovanja, ki so bila vseljena pred manj kot dvema letoma. Dejansko notri ni tistih nepremičnin, ki jih prodajo nepremičninska podjetja, to je katastrofa.«

Samo v vasi Lokev, ki ima 270 hiš, je po pričevanju lokalnega prebivalstva 80 hiš v lasti italijanskih državljanov, čeprav uradna statistika pravi, da jih je manj kot 20. Zanje domačini vedo, saj so pred njimi parkirani italijanski avtomobili, za vsa kmetijska in stavbna zemljišča pa nihče ne ve, kdo in koliko jih je pokupil. »Zanimivo je, da niso največ nepremičnin v Sloveniji pokupili Italijani, ampak Angleži. Ti se v Prekmurju za stalno naselijo, tukaj pa gre za dnevno migracijo. Italijani kupijo hišo, ker je cenejša kot pri njih, vseeno pa se vsak dan vozijo v službo v Trst, otroke vozijo tja v vrtec in šole, prav tako v Italiji plačujejo davke. Sem pridejo samo spat. To so ljudje, ki nimajo stika z domačini, se ne družijo z njimi in se ne naučijo slovenskega jezika.«

Zaščitna klavzula

Takšno stanje je predvsem nastalo po letu 2006, ko so se na tem koncu države začele pretirane pozidave. Rogič ugotavlja: »Ljubljančani ne kupujejo novogradenj, ampak stare hiše, ki jih nato obnovijo v kraškem slogu. Nam so pokazali, kaj je vrednota. Kraševci so stare elemente vrgli proč, Ljubljančani pa so jih pobrali in vgradili ter pokazali, da je treba paziti na dediščino. Pokazali so, da je tu neka vrednota. Gre za domače ljudi, ki želijo pristnost in se vključijo v vaško skupnost.«

Težava je predvsem, ker so velika območja pokupili nepremičninarji in gradbinci ter zgradili velika satelitska naselja, namenjena predvsem Italijanom, ki jih je vse več. Nekateri domačini celo pravijo, da bodo tako prišli vse do rapalske meje. Prav zato od države zahtevajo uvedbo zaščitne klavzule po zgledu danskega modela. Danska je namreč zaščitila 25 kilometrov svoje obale, ki so jo skorajda pokupili Nemci.

Dovolj bi bilo, da bi vlada uvedla predkupno pravico ali pa Kras naredila za posebno zaščiteno kulturno krajino, kar bi pomenilo, da bi vsakdo moral tudi obdelovati zemljo, ker je prav to tista značilna kraška kultura. Prav tako civilna iniciativa zahteva ureditev evidenc, da bodo ustrezale realnemu stanju: »Naš argument je podoben kot danski. Gre za resno motnjo na nepremičninskem trgu. Nenormalen dvig cen toliko, da si domače prebivalstvo ni sposobno kupiti nepremičnine.« Pred tem stanjem je stal kvadratni meter nekje med 12 in 15 evri, zdaj pa znaša kar 130 evrov. »Takšno ceno so postavile nepremičninske agencije. Ceno dvigujeta tudi dnevna migracija in hiter dostop do Trsta.«

Neukrepanje politike

Ker vlada kljub nenehnim opozorilom ne ukrepa, Kraševci pravijo, da leve stranke skačejo v politični samomor: »Ne samo da bodo tako izgubili volitve, ampak jih bodo na veliko, saj je bilo tukaj veliko njihovih volivcev, ki jih ne bodo več volili. Podprli so nas akademiki, vključno z Borisom Pahorjem, stranka mladih, SLS in SDS. Te naše leve stranke pa nič.«

Na Krasu so vse glasnejše govorice, da italijanske banke dajejo ugodne kredite za nakup nepremičnin v Sloveniji, prav tako, da se nameravajo Italijani pri nas organizirati v društva in zahtevati več zase, čeprav na območju, ki ni dvojezično. Kmalu lahko tu nastanejo italijanski vrtci, trgovine, šole. »Služb in infrastrukture za toliko ljudi tu ni. Še vedno ti ljudje hodijo v Trst. Iz nekdaj živega okolja tako Kras postaja spalno naselje za Tržačane. Enako se dogaja z Gorico. Domačini tu ne bodo mogli ostati, ker si ne bodo mogli kupiti parcele. Bodo šli v Belo krajino. Mi se bomo premaknili drugam, oni pa sem.«