Hrano plačujemo dražje kot v EU

LJUBLJANA – Prevladujoče mnenje, da v Sloveniji jemo drago hrano, ni povezano le z zadnjim valom ponovoletnih podražitev (predvsem) hrane. Med ljudmi prisotno mnenje pa sedaj potrjuje še gola statistika, ki kaže, da so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v zadnjih štirih letih v Sloveniji zvišale bolj, kot so se v povprečju v celotni Evropski uniji. Tako ugotavljajo v državnem statističnem uradu in dodajajo, da so razlogi za to različni.

Pri nas cene gor za 17,3 odstotka, v EU pa za 12,5 odstotka

V Sloveniji so se namreč omenjene cene od januarja 2007 do decembra 2010, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se ga uporablja za primerjavo rasti cen v državah EU, zvišale za 17,3 odstotka, v evropski sedemindvajseterici pa za 12,5 odstotka.

Merjeno s slovenskim indeksom cen življenjskih potrebščin se je sicer hrana v zadnjih štirih letih oziroma od januarja 2007 do januarja 2011 podražila za 22,4 odstotka, je še razvidno iz podatkov, ki jih je na današnji novinarski konferenci statističnega urada v Ljubljani predstavila vodja sektorja za statistiko cen Ema Mišič.

Razlogi? Od uvedbe evra do zaslužkov trgovcev

Razlogi za višjo podražitev hrane v Sloveniji so različni. V obdobju 2007–2008 je glavni razlog uvedba evra v Sloveniji, ko so se cene približevale povprečju EU, v obdobju 2008–2009 je bila raven cen na vseh segmentih približno enaka, v obdobju 2009–2010 pa je nastopila precejšnja sprememba.

»Cene hrane so v inflaciji ohranile precej visoko raven – se sicer znižajo, ampak ne za toliko, kot se znižajo druge cene,« je dejala Mišičeva in dodala: »Tu bi lahko rekli, da so ostali zaslužki trgovcev malo višji.«

V zadnjem obdobju pa se čuti velik vpliv uvoznih cen, zato je težje oceniti, kje je glavni razlog za višanje cen hrane. »Malo boljšo sliko bo dal podatek za februar in marec,« je povedala in dodala, da se bo pravo sliko glede vzrokov za dražjo hrano lahko dobilo šele konec leta 2011.

Podražitve še niso zajete v inflaciji

Ti podatki statističnega urada sicer prihajajo prav v času, ko se Slovenija sooča s podražitvami hrane. Januarja se je hrana že podražila, za zdaj predvsem na račun konca akcij v trgovinah, medtem ko naj bi se s strani dobaviteljev napovedane podražitve hrane, kot je denimo kruh, bolj pokazalo v februarju, je pojasnila namestnica generalne direktorice statističnega urada Genovefa Ružić.

Tudi Mišičeva je dodala, da je za zdaj še težko oceniti, v kolikšni meri se bodo napovedane podražitve prehrambenih izdelkov pokazale v inflaciji. »Če trgovci spustijo marže, lahko ostanemo na isti ravni, če pa se zadeva obrne v drugačno smer, pa so lahko povišanja tudi višja, kot so jih napovedali sami proizvajalci,« je dejala.

Po pojasnilih Mišičeve so med vzroki za povišanje cen v Sloveniji na splošni ravni v zadnjih štirih letih padanje tečaja evra glede na dolar, rast cen nafte na svetovnem trgu, globalizacija trgov ter rast svetovnega prebivalstva in posledično večje povpraševanje. K rasti cen hrane pa posebej prispevajo dvig cen surovin doma in v tujini, naravne ujme oziroma podnebne spremembe in naraščanje proizvodnje biogoriv.