V dozdajšnjih razpravah zaslišane priče so po vrsti izgubljale spomin, saj nobeden ni hotel obremenjevati Živka, pa čeprav so to nekateri od njih storili na policiji, kjer so ga kot napadalca celo prepoznali na fotografijah. Niti oškodovanec Kruljc si ga na glavni obravnavi ni upal obremeniti, zato ga je sodnica začudena vprašala, ali se morda čuti ogroženega. »Niti ne,« ji je odvrnil.
Se je pa na današnji razpravi zgodil vsaj majhen preobrat. L. P., ki je bojda rokometni igralec ter zato prosi, naj ga ne omenjamo s polnim imenom in priimkom, da ga ne bi doletela izključitev iz kluba, je bil v skupini ljubljanskih navijačev. Ni iz Ljubljane in je šel s to družbo s štadiona v Šiški proti mestnemu središču le zaradi tega, ker je bil v njej Kruljc, tega pa pozna.
»Ko so viole prišle do nas, se je začelo prerivanje, ki mu je sledil spopad. Napadli so nas. Eden me je napadel s kolom, v njihovih rokah sem videl še en kol, spomnim se tudi bejzbolke in verige. Videl sem tudi enega od viol, ki je – pa ne vem, ali iz desnega žepa ali izza pasu – izvlekel neki olivno zelen ovitek, v tistem pa se je eden zadrl: 'Pazi, nož!' Naprej pa nisem gledal, saj sem imel svoje delo. Ker me je eden ravno napadel s kolom, sem se moral braniti.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Na nožnici so bile biološke sledi treh oseb, ena pa je očitno izpostavljena in prevladujoča













