SARAJEVO – Bosanske oblasti se še vedno bojijo, je bilo žrtev genocida v Srebrenici še precej več od 8000, morda celo 10.000. Do petnajste obletnice genocida v Srebrenici julija lani so prepoznali in dostojno pokopali 4515 žrtev, tu in tam pa še vedno odkrijejo množično grobnico žrtev pokola Muslimanov z leta 1995.
Ali je tudi ena najbolj krvoločnih enot srbskih sil, prvi bjeljinski vod diverzantskega odreda vojske Republike srbske, res pobila 800 ljudi, ne bo znano nikoli. Vojakom iz tega voda, ki sedijo na zatožni klopi bosansko-hercegovskega sodišča za vojne zločine v Sarajevu, tožilstvo očita najmanj toliko žrtev.
Prvoobtoženi 45-letni Slovenec Franc Kos je priznal, da je sodeloval pri ubijanju srebreniških civilistov. Na sojenju, ki v Sarajevu poteka s polno paro, sicer še vedno zaslišujejo priče tožilstva, ki kaj vedo o tragični smrti okrog 800 ljudi, ki jih je Kosov vod 16. julija 1995 pokončal na vojnem gospodarstvu Branjevo v Pilici pri Zvorniku.
Nekdanji učitelj iz Pilice, Bogoljub Gavrić, je govoril o tem, da so 14. julija v šolo, v kateri je učil, z avtobusom vozili Srebreničane, še pred njimi pa je hram učenosti zasedlo kakih 15 ljudi, ki so bili oboroženi z avtomatskimi puškami. Iz šole so ujetnike dva dni pozneje spet napodili na vozila ter odpeljali proti Branjevu: »Najprej so jim čez oči zavezali bele trakove, v avtobuse so morali vstopati z rokami na zatilju. Bilo je med 10 in 12 avtobusov, v njih pa so nagnetli kakih 500 moških, starih od 18 pa do več kot 65 let. Iz Branjeva so se pozneje slišali streli.« Gavrić se je spominjal tudi, da so enega od ujetnikov ustrelili takoj po prihodu avtobusov pred šolo: »Eden od nesrečnežev se je zaradi utrujenosti opotekel, neki vojak pa je očitno mislil, da hoče pobegniti, zato ga je ustrelil.«
Kot priča je svoje povedal tudi nekdanji pripadnik prvega bataljona zvorniške brigade Zoran Gajić. Bil je eden od vojakov, ki so ujetnike spremljali na zadnji poti iz šole do morišča: »Ne le da smo jim prekrili oči, tudi roke smo jim zvezali, preden so morali na avtobuse. Ko smo prispeli do Branjeva, sem opazil osem obritoglavcev. Bili so v uniformah, kakršne sem dotlej videval le v filmih. Bližnja poljana je bila posuta s trupli. Koliko je bilo vseh žrtev? Po moji oceni kakih tisoč.«
Zakaj so bili ti ljudje ubiti, je zanimalo Kosa. »Ker so bili Bošnjaki,« mu je odgovoril Gajić.
Slobodan Đajić je bil vpoklican v Zvornik kot voznik enega od avtobusov, ki so ženske in otroke vozili v Kladanj, moške pa v Pilico. »Tri dni sem tako prevažal Srebreničane. Kaj se je zgodilo z moškimi, ki smo jih prepeljali v Pilico, nato pa v Branjevo, ne vem, nam so rekli, da gredo v izmenjavo. Sem pa pozneje slišal, da so jih v resnici trpinčili in ubili.«
Sojenje poveljniku voda Kosu ter njegovim vojakom Stanku Kojiću, Vlastimiru Golijanu in Zoranu Goronji se bo nadaljevalo 11. marca.