Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Petkova razprava v zadevi Čista lopata je na ljubljanskem okrožnem sodišču trajala dve uri. A bi lahko tudi le minuto ali še to ne. Ni se namreč zgodilo skorajda nič, kar bi bilo povezano z osmerico na zatožni klopi, a nas je davkoplačevalce menda stala vrtoglavih 15.000 evrov.
Morebitnega soočenja ljubljanskega kriminalista Roberta Slodeja in tajnega policijskega sodelavca (TPS) ni bilo, čeprav je sodnica Vesna Podjed znova povabila Slodeja na sodišče. Tega ji ne bi bilo treba storiti, saj ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal sploh še ni zaprosila za njegovo odvezo molčečnosti (da bo storila to, je sodnica sklenila šele zdaj), da bi potem lahko odkrito spregovoril ali se soočil z domnevnim tajnim policijskim sodelavcem. O tem, ali bo soočanje sploh potrebno, senat prav tako še ni odločal.
TPS sicer očita Slodeju, da je moral zaradi njegovih pritiskov odpotovati v Nemčijo in tamkajšnjemu kriminalistu Gerhardu Schaffnerju lažno prijaviti Zidarja. Slodej ali zlodej, kot ga je vztrajno imenoval TPS, mu je baje zatrdil, da bodo postopki, ki jih vodijo proti njemu, urejeni in da še komaj preprečuje, da bi tožilka zanj zahtevala odreditev pripora. Ker pa ga je izkoristil, se je izpovedal svoji zvezi v Nemčiji, kriminalistu Schaffnerju, ki mu je pred tem povedal zgodbo, o kateri je ta poročal v Slovenijo: da Zidar pere denar, utajuje davke, podkupuje in podobno.
Slodej pa je trdil, da je sicer sodeloval v predkazenskem postopku proti Zidarju, a se je bolj kot z vsebino ukvarjal z organizacijo. Z domnevnim TPS se je večkrat srečal kot »z občanom, ki je prostovoljno dajal informacije o drugih primerih«. Priča, je povedal, ga je še nedavno vztrajno klicala in večinoma govorila o svojem primeru.
Nato pa je Slodej obmolknil, ker mu govorjenje preprečuje zakon o policiji. In ker tudi danes še ni imel odveze molčečnosti, ga je Podjedova odslovila.
Odvetniki so potem – kot da so čakali samo na to, da kriminalist odide – začeli skakati s stolov, saj so v eni od predstavnic javnosti »prepoznali osebo, s katero se srečujemo med opravljanjem službe. Gospa sodnica, že drugič je s Slodejem prišla ta policistka, ki je še vedno v sodni dvorani. Kaj počne, je tu zasebno ali po službeni dolžnosti?« je začel odvetnik Dejan Markovič. »Res je, z njim je tukaj že drugič kot spremljevalka ali osebna varnostnica. Tudi mene zanima, ali je ona danes tukaj službeno,« se je čudil odvetnik Boris Grobelnik. Odvetnik Anton Šubic pa je vprašal, zakaj policisti sploh morajo biti v sodni dvorani, »saj ni nihče ogrožen«.
Sodnica Podjedova je s pogledom v eni od klopeh poiskala mladenko: »Torej, ste tukaj službeno ali zasebno?«
»Zasebno,« je bil odgovor. »Sem Jasna Fikfak, Slodejeva sodelavka, pravzaprav sem od lani zaposlena na Nacionalnem preiskovalnem uradu, prej pa sem bila na PU Ljubljana na oddelku za gospodarsko kriminaliteto.«
»Če je bila Slodejeva sodelavka, jo bomo pa morda predlagali kot pričo,« je vzkliknil odvetnik Mitja Pavčič in sodnici ni preostalo drugega, kot da tudi Fikfakovi pokaže vrata.
