Kristina Mislej 
hoče novo sojenje

KOPER – Kristina Mislej pravi, da je zgrožena nad okrožno sodbo v pisni obliki, saj je po njenem polna nasprotujočih si izjav. »Kjer me je sodnica rabila kot močno osebnost, me je predstavila kot tako. Kjer sem morala biti labilna, sem bila taka. Prosim za ponovno sojenje,« je dejala 38-letnica, ki ji niti ob srečanju s koprskimi višjimi sodniki ni padlo na misel, da bi priznala umor svojih otrok.

Kot je bilo slišati na sodnem hodniku, ga najverjetneje niti nikoli ne bo. »Prej se bo zgodilo, in prepričan sem, da se že čez kaki dve leti tudi bo, da bo njen oče Iztok, ki je slepo zaljubljen v svojo hčerko, lažno prevzel krivdo nase in namesto nje služil zaporno kazen,« je dejal nekdo od vpletenih v ta primer.

Višji je nad okrožnim

Čeprav materialnih dokazov niso imeli, so koprski okrožni sodniki marca razsodili, da je prav Kristina zagrešila najhujši zločin in umorila svoja dveinpolletno Emo in štiriletnega Matijo. Zgodilo se je 28. marca lani v stanovanju v sežanski Ulici Ivana Turšiča 7, po okrožni obtožbi je zvečer otroka položila v posteljo in ju zadavila. Okrožni tožilec Slavko Ožbolt je bil prepričan, da je to storila, ko sta otroka spala, zato je dejal, da gre za umor na zahrbtni način in od senata pričakoval najvišjo možno kazen, torej 30 let zapora.

A ker tudi tega, ali sta otroka, medtem ko ju je davila, zares spala, na okrožnem sojenju ni bilo mogoče dokazati, je predsednica senata Darja Srabotič razsodila, da je šlo v resnici za milejšo obliko najhujšega kaznivega dejanja, torej uboj, po katerem ji lahko za vsako od dejanj prisodi le 15 let zapora. Za smrt Eme in Matija jo je obsodila na dvakrat po 14 let zapora, kar je zneslo 20 let enotne zaporne kazni.

Seveda je okrožni tožilec taki sodbi ugovarjal v pritožbi in višje sodnike pozval, naj jo spremenijo v umor na zahrbten način ter obtoženki temu primerno zvišajo kazen, vendar je na pritožbeni seji presenetil višji tožilec Primož Trebežnik. Pohvalil je okrožni senat za sodbo, ki je po njegovem mnenju šolski primer, kakšna mora biti. »Po mojem je okrožno sodišče ravnalo prav, ko je dejanje iz umora prekvalificiralo v uboj. Zato naj ostane kazen enaka, potrdite ji 20 let zapora.«


»Tako imenovani strokovnjaki«

S popolnoma drugačnimi besedami je na dušo višjega senata pihnil odvetnik Mislejeve Branko Gvozdič, in to na kar 25 gosto tipkanih straneh pritožbe. Ne le da po Gvozdičevem mnenju njegovi klienti na okrožnem sojenju ni bilo dokazano prav nič, ostro je napadel to sodišče, da je slepo verjelo vsemu, kar so mu prodali tako imenovani strokovnjaki iz sveta psihiatrije, psihologije, kriminalistike in centra za forenzične preiskave. »Kristina Mislej pa ves čas zanika in kaže na njej neznano osebo, toda okrožno sodišče jo je, kljub temu da ni imelo materialnega dokaza ali motiva, obsodilo zaradi pritiska javnosti. Zato predlagam, da primer vrnete v novo sojenje pred spremenjeni okrožni senat, na katerem bodo morali izvajati tudi dokaze, ki jih predlaga obramba.«

Kot glavne do zdaj storjene napake je omenil pomanjkljive preiskave sledi DNK s pregrinjal, rjuh in odej na postelji, na kateri sta ležala zadavljena otroka. Obramba sicer še vedno vztraja, da je morilec moral priti od zunaj, ko je Mislejeva kadila na balkonu. Kdo je to bil, pa naj ugotovijo tisti, ki so za to poklicani. Če je bilo stanovanje zaklenjeno, kdo je imel ključe? Imela jih je Kristina, imeli so jih njeni starši, en ključ pa se je bojda izgubil oziroma je nekako do njega prišel tisti, ki ga je potreboval prav za zločin, ki se je zgodil.

Kdo bi imel motiv? Oče otrok Andrej Gorup ima popoln alibi, Gvozdič pa se je v pritožbi malce cinično vprašal, zakaj je bila vse od začetka osumljena mati, ne pa denimo njena oče ali mati, ki sta imela ključ vhodnih vrat. Še vedno ga bega tudi, zakaj kriminalistični tehniki niso vzeli brisov za ugotavljanje DNK ali papilarnih sledi z vratov umorjenih otrok. A zato je zdaj že tako prepozno.

Sodba višjih sodnikov pride po pošti.