Letos pust pozen, 
karnevali številni

Karnevali od Patre do Milj, vzhodna obala Jadrana bogatejša.

Objavljeno
15. februar 2011 20.09
A. G.
A. G.
REKA – Kljub letošnjemu poznemu pustu so se tradicionalne karnevalske prireditve ob Jadranu začele že januarja. V svetu poznajo predvsem razvpiti beneški karneval, bogata tradicija pa sega od Jonskih otokov do nekdaj beneških Milj. Pred leti so pusta oživili v tedanji evropski kulturni prestolnici, grški Patri, vzdolž vzhodne obale živi od Boke Kotorske in Dubrovnika, Splita in dalmatinskih otokov (zlasti na Korčuli) vse do Kvarnerskega zaliva. Reški karneval je pred stoletjem veljal za enega največjih v avstro-ogrski monarhiji, navdušil je tudi newyorškega župana Fiorella La Guardio, ki je leta 1906 o njem pisal v svojih Spominih. Še danes je največja tovrstna prireditev pri naših južnih sosedih. Poteka po trgih in obrežju zgodovinskega jedra, zanimiva pustna enklava je v Kastvu, dragocen je predvsem zaradi vključevanja stare slovanske folklore in mitologije. Halubajski, brgujski in zejanski zvončari (mornarji v ovčjih kožah) ali pehinarski festari so druščina, ki spominja na naše kurente in notranjske maske, deloma pa izvirajo iz časov turških vpadov. Kvarnerski karneval se je uradno začel 21. januarja na Reki, do pepelnice bodo pisane druščine na veselje turistov in domačinov na pohodu še v Opatiji in Lovranu ter Matuljah. Na otoku Pagu nori robinja, v žensko preoblečen moški, vitezi, harlekini in plesalke zavzamejo splitsko rivo. Poseben prostor zavzema kvarnerski februarski otroški karneval, 6. marca, ko se bo peti letni čas poslovil, pa bo znova na nogah vsa Reka in v tem času dobro obiskana turistična naselja.

Tudi Obala se karnevalsko prebuja


Karnevalska svoboda je tostran Jadrana v zadnjih letih zajela tudi prej pustno mrtvo slovensko obalo. V Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu so prireditve zgoščene v zadnjem pustnem koncu tedna, ko bo potekal tretji istrski karneval, ki je uvod v bogato turistično dogajanje od zgodnje pomladi do pozne jeseni. V petek, 4. marca, popoldne bodo po zgledu kvarnerskih mest v Izoli otroci prevzeli oblast v našem delu Istre, v soboto dopoldne bo v Izoli in Kopru veliko pustno rajanje najmlajših, popoldne jim bodo sledili vrstniki v Portorožu, v Kopru pa se bo ob 16. uri začel (šele) tretji veliki istrski pustni sprevod. Zvečer vabi italijanska skupnost na IX. pustni ples v Tartinijevo gledališče v Piranu. Veselje otrok se bo nadaljevalo v nedeljo ob 10. uri v Izoli, ob 14. uri pa se bo začelo še v Portorožu. Po krajšem odmoru v ponedeljek se bodo na pustni torek maske spet zgrnile na obalne ulice, sprevodi otrok bodo v Kopru in Izoli, na pepelnično sredo pa se pust umika v zaledje, od koder je nekoč tudi privihral v obalne kraje. Popoldne ga bodo simbolično pokopali na Belem Križu nad Piranom in Portorožem, v Pobegih, Čežarjih in Dekanih. Najstarejši karneval pripravljajo v ribiškem mestecu Milje onkraj meje, na katerem ohranjajo beneško tradicijo, a ima tudi istrske in slovanske korenine.

Najbogatejši je miljski karneval


Miljski karneval je zelo star, saj ga prvič omenjajo že leta 1162 kot lov na bika. Takrat sta bila Gradež in Milje v vojni z Oglejem; ker so jo izgubili prav na pustni četrtek, je moral langobardski vodja Voldarico beneškemu dožu vsako leto za karneval poslati bika in dvanajst lepo rejenih prašičev, v običaj so se menda vključila tudi druga beneška mesta, v Miljah pa se je kot posebnost obdržal vse do leta 1850. Bika so pospremili po ozkih mestnih ulicah in ga izročili mesarju; ta ga je javno obglavil z mečem, meso so prodali udeležencem karnevala. O miljskem karnevalu je pisal tudi Nicolo Manzuoli, ko je leta 1611 opisoval beneško Istro. Poroča o nenavadnem plesu, podobnem Tezejevemu, ko je ta slavil zmago nad Minotavrom v kretskem labirintu. Zanimivost je tudi zelenjavni ples starodavnih Kolkov, ki so po legendi ustanovili Pulj in Koper. Leta 1981 so ga oživili v Miljah, kjer v karnevalsko izročilo spada še licitacija prašiča pred nekdanjo cerkvijo sv. Antona. Njen zvonar je nekega davnega 6. decembra kupil prašička, mu okoli vratu obesil zvonček, prebivalci pa so ga pridno hranili, na tolsti četrtek ga je doletela žalostna usoda bika, z izkupičkom so kupili sveče za cerkev. Danes je miljski pust precej manj krut, zanj skrbijo karnevalske igralske in glasbene družine najrazličnejših imen, med njimi je tudi Burja. Novodobni karneval so uvedli leta 1954 po delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Na vozovih predstavijo prizore iz zgodovine ali komentirajo aktualno dogajanje doma in po svetu. V Miljah so se odpovedali obraznim maskam, zato vložijo veliko truda v kostume in kulise uprizarjanih skečev. Ozke, zavite in kratke miljske ulice za sprevod niso nikakršna ovira, mlado in staro se v vrvežu preda vsakoletnim pustim norčijam.