Mama Manka z značajem Martina Krpana

Na Slovenskem najbrž ni kraja, kjer bi se urbanost mestnega okolja tako izrazito prepletala s kmečkim zaledjem kot v Novem mestu. Mestu rock'n'rolla in Lojzeta Slaka. In mesto, katerega produkt je tudi mama Manka. Preprosta kmečka ženska z značajem Martina Krpana, kot jo že dobrih 20 let, odkar si jo je izmislil, opisuje njen snovalec Sašo Đukić.

Na začetku je bila zgolj šala, upodobljena realnost življenja na novomeški gimnaziji, na kateri so se mestni dijaki vedno vsaj malce norčevali iz vozačev s kmetov. Po začetnih krajših skečih je mama Manka prerasla v še vedno živeči fenomen. S Francijem Kekom, ki je nekoč zelo introvertiranega Saša Đukića po njegovih besedah »izvlekel iz stanja amebe«, sta med drugim posnela tudi nenavadno odmevni celovečerec Na svoji Vesni. Kritik Peter Kolšek je tedaj zapisal tudi tole: »Očitno smo se znašli na zabavi, kjer se grabita za roke s Trdino in Jurčičem izpričana dolenjska poševna pamet in užitek novodobne cvičkarije.«

Poševne ali ne, pameti ima Sašo Đukić precej. Po izobrazbi je slovenist, profesor, a je v tej vlogi zdržal pičle štiri mesece. Občinstvo na lesarski šoli je bilo zanj pač preveč leseno. Zanimajo ga mediji, ampak predvsem za kamero ali mikrofonom; slednje zdaj kot kreativni producent že nekaj let počne na Radiu 1. Sodeloval je pri nastajanju kar nekaj televizijskih oddaj (Atlantis, Navigator ...), režiral zelo veliko videospotov, tudi narodnozabavnih, čeprav te glasbe v bistvu ne mara, pogosto pa je nastopal kot spremljevalni vokal.

Glasba je njegova največja ljubezen, ponavlja, za samostojni glasbeni projekt pa se še ni odločil. Morda se bo prihodnje leto, ko jih bo imel 40. Če bo zbral dovolj poguma. Tega ima v javnosti, kljub temu da pogosto vodi različne prireditve (na Dolenjskem ga v tem najbrž prekaša zgolj vseprisotni Robert Erjavec), več, ko si nadene cunje mame Manke. Ta se, četudi si to pogosto resno želi, ne želi ločiti od njega. Sploh ker na Slovenskem privržencev humorja mame Manke nikakor ne primanjkuje. Tudi povabil ne, navsezadnje smo dežela, v kateri je bil doslej najuspešnejši resničnostni šov Kmetija. In ja, Sašo oziroma mama Manka je bila v njem častna in priljubljena gostja.

O globoki prepletenosti urbanega in kmečkega, ki sem jo omenila na začetku, govori tudi projekt Rock Otočec fantje in mama Manka. Mama Manka v ritmu fanka. Lahko bi bila le parodija, ampak je postal skorajda resen bend. Takšen, ki sodeluje pri užitkih valjanja v blatu, kar je dobro znani zaščitni znak Kekovega Rock Otočca, a tudi na nastopih drugod.

Sašo se mame Manke torej ne bo še tako hitro ali zlahka znebil. Tudi kakšen kredit je najbrž še treba odplačati. Samostojnost, zanjo se je odločil šele pri 33, pove kar sam, pač stane. Mama Manka mu poleg tega omogoča, da izživi humor (a je besen, če mu rečete humorist) in cinizem, ki sta v njem kar precej izrazita, a ju kot Sašo težje ali celo slabše izraža. Meja med zabavnostjo in žaljivostjo je včasih pač zelo tanka. Mama Manka, takrat še veliko bolj »hamlasta«, je to mejo na začetku kar nekajkrat prestopila, Sašo pa se ji je s svojim cinizmom nedavno nevarno približal, pravijo mnogi, v kuharskem šovu Riba na oko.

Sicer pa je prijazen in čuteč fant, najbrž največji oboževalec Jamesa Bonda na Slovenskem (zato je bil nastop Rogerja Moora v Na svoji Vesni zanj eden od življenjskih vrhuncev) in podpornik prostovoljstva. Mnogi ga ne marajo, ampak v zadnjih dneh se na youtubu kljub temu skoraj brez izjeme vsi navdušujejo nad njegovo gobarsko priredbo videospota Maje Keuc. Zelo primeren čas za tovrstno parodijo in prav izbira pravega trenutka je lastnost uspešnih. Tudi tistih na kmetih.