Mama tako žalostna, da bi najraje umrla

PTUJ – Turobno vzdušje je vladalo na hodniku pred razpravno dvorano s številko 24 že pred nadaljevanjem sojenja 29-letnemu Aleksandru Tašnerju iz Gorišnice, ki naj bi lani septembra v stanovanju v Kidričevem zadavil 21-letnega Samirja Demaja. Na klopi tik ob vhodu v dvorano je oblečena v črnino sedela mama umorjenega Neža Kramberger. Šestdesetletnica, ki ima že tako ali tako obilico zdravstvenih težav, si je vedno znova z lic brisala solze, ki so drsele po njenem žalostnem obrazu. Znova in znova je pogledovala proti Aleksandru Tašnerju, ki sta ga paznika z vklenjenimi rokami in nogami pripeljala iz mariborskega zapora, kot bi od njega pričakovala odgovor ali vsaj opravičilo. A ga ni dočakala.

»Umrla bom od same žalosti. Samir mi je venomer pomagal, zdaj pa nimam nikogar več,« je s cmokom v grlu pred sodnim senatom poudarjala Neža Kramberger, ki je v noči na 12. september izgubila najmlajšega sina. Nato pa nadaljevala: »Z denarjem se ne da nič narediti, popraviti. Zahtevam 30.000 evrov za sinovo smrt.« To je še zmeraj več kot trikrat manj, kot je na minuli obravnavi zahteval Samirjev polbrat Danilo Kramberger. Toda senat o tem včeraj ni odločal, ampak je svojce s premoženjskopravnim zahtevkom napotil na pot pravde. Mama in polbrat bosta zahtevanih 130 tisočakov morala iztožiti v drugem, civilnem procesu.

Solze pa je pred sodniki poskušala skrivati tudi mama obtoženega Irena Tašner: »Do mene in moža je bil zlat otrok. Imel je spoštovanje do staršev. Klical me je dan pred tragičnim dogodkom. Dejal je, da ima zlomljeno roko in da mora k zdravniku, a nima ne denarja ne zavarovanja. Ker se je zlagal, da je službeno v tujini, v resnici pa je bil v Kidričevem, sem bila jezna nanj. Dejala sem mu, naj si sposodi denar in bom jaz pozneje pokrila stroške zdravljenja. Ne morem vam povedati, kako rada imam sina,« je s čistim glasom razlagala, istočasno pa so ji po obrazu tekle solze razočaranja. Tudi ko je zapuščala sodno dvorano, je pogledala sina Aleksandra, a ta ni niti trznil z očesom. Kot bi se sramoval svojih dejanj, je buljil v tla ptujskega sodišča.

Odkar je pristal za zapahi mariborskega sodišča, je Aleksander Tašner izgubil še eno ljubljeno osebo.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Preveč pijan, da bi vedel, da davi?