Tiskane izdaje
Dejstva so sledeča: januarja 2008 je šest fizičnih oseb iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetij v podjetje Betnava, ki je bilo ustanovljeno za predelavo istoimenskega dvorca, vložilo vsaka po 380.000 evrov.
Nadškof je podpisal
Štiri mesece za tem jr mariborski nadškof Franc Kramberger podpisal poroštvene pogodbe, s katerimi so omenjene fizične osebe dobile kredite, s tem denarjem pa nato zaprosile in od ministrstva za gospodarstvo tudi dobile evropska sredstva v višini skoraj dveh milijonov evrov.
Računi so bili, delalo se ni
Ravno pri teh dveh milijonih, po zadnjih podatkih naj bi bila vsota nekoliko manjša – cirka 1,700.000 evrov. Po neuradnih podatkih naj bi na ministrstvo pošiljali račune, ki pa so bili fiktivni.
Ministrstvo še pripravlja odgovore, epilog znan v ponedeljek
Da so na ministrstvu ogorčeni zaradi tega, ni treba izrecno poudarjati. Predstavnik ministrstva Marjan Hribar bi moral svoje povedati že danes, a so iz službe za odnose z javnostmi sporočili, da nam bodo na zastavljeno odgovorili v ponedeljek.
Mariborska nadškofija pojasnuje – kriv je Vegrad
»V zvezi s tem pojasnjujemo, da sta Gospodarska uprava Nadškofije Maribor, ki je bila v posvetovalnem odboru projekta Betnava, in družba Betnava, d. o. o., žrtvi nekorektnega poslovnega odnosa družbe Vegrad, d. d., kot gradbenega izvajalca v projektu Oživitev dvorca Betnava in potencialnega lastnika družbe Betnava, d. o. o.
Zahteva za izplačilo javnih sredstev, ki jo je družba Betnava, d. o. o., leta 2009 naslovila na ministrstvo za gospodarstvo, je temeljila na dveh plačanih začasnih gradbenih situacijah, ki ju je na podlagi plačanega materiala in sklopa opravljenih gradbenih del, ki so bila deloma res še v fazi izvajanja (in naj bi se v tem sklopu v celoti končala do konca novembra 2009) izdala družba Vegrad, d. d. Zahteva je bila naslovljena na ministrstvo za gospodarstvo po tem, ko je posvetovalni odbor pridobil informacijo, da je pri gradbeni situaciji možno upoštevati tudi plačani gradbeni material. Na podlagi izkušenj nam je to zagotavljal tudi izvajalec Vegrad. Prepričani smo bili, da zahteva ni bila v nasprotju s predpisi, kar se je potrdilo tudi z izplačilom zahtevka s strani ministrstva za gospodarstvo. Zato zavračamo očitke o potvarjanju dokumentov, saj je bil edini cilj pravilna izvedba projekta in tudi prikaz gradbenih poročil.
V nadaljevanju se je izkazalo, da Vegrad, d. d., očitno ni imel resnega namena nadaljevati del, saj je dela intenzivno opravljal le še nekaj časa, nato pa je dela povsem upočasnil, praktično ustavil. Velika večina plačanega materiala ni bila nikoli dostavljena – kljub zagotovilu, da se nahaja v posebnem skladišču Vegrada za Betnavo, d. o. o., kar nam je Vegrad tudi pisno potrdil.«
»Vodstvo Vegrada je Betnavi, d. o. o., nenehno obljubljalo intenzivno nadaljevanje z investicijo, vendar se to ni zgodilo. Na ta način sta postali Betnava, d. o. o., in posledično nadškofija žrtvi neposlovnega odnosa projektnega partnerja oziroma izvajalca gradbenih del, kar smo navedli tudi v skupni kazenski ovadbi zoper Vegrad in odgovorne osebe.«
