Tiskane izdaje
LJUBLJANA, LAŠKO – Pivovarna Laško je prejela ponudbo Agrokorja Ivice Todorića za odkup njenega 23,34-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju. Četudi je ponudbo hkrati oddal tudi britanski naložbeni sklad Mid Europa partners kot morebitni strateški investitor, so bile oči slovenske javnosti in politike kljub temu v hipu nadvse nezaupljivo usmerjene le še v prvega potencialnega kupca. Ne povsem brez razloga. Niti to, da je za nakup zainteresiran tudi tretji (investicijski sklad Warburg Pincus), ne more razelektriti ozračja.
Drži sicer, da se bo moral tisti, ki delnice prodaja, to pa je v konkretnem primeru Pivovarna Laško, nazadnje (po odprtju zavezujočih ponudb in seznanitvijo z njimi) samostojno odločiti, s kom, če že, nadaljevati pogajanja o prodaji Mercatorjevih delnic. Drži tudi, da ni dobro, če je med presojo ponudb pod pretiranim (političnim) pritiskom. Kljub temu pa se je politika – menda predvsem zato, ker od nje to pričakuje ljudstvo? – že predvčerajšnjim odzvala tako, kot da ne bi imela skoraj nobenih drugih težav in prioritet.
Je že res, da so iz hrvaškega Agrokorja že pred dnevi začeli galantno zagotavljati, da za zdaj še ne nameravajo prevzeti Mercatorja, da trenutno, po domače povedano, sploh ne razmišljajo o tem, ali si želijo nekega dne postati njegov večinski lastnik, toda skoraj vsi izkušeni poznavalci tržnih razmer in analitiki so tudi zato posumili, da bo bolje, če bomo v Sloveniji takšnim zagotovilom predstavnikov Agrokorja prisluhnili s precej nezaupljivosti. Bolj ko je Agrokor kakor resnicoljubno zatrjeval, da z drugimi prodajalci Mercatorjevih delnic (z Unicredit banko ali z NLB) čisto zares nima nobenega dogovora o prihodnjem prevzemu Mercatorja, bolj so nekateri to šteli za dokaz, da se nekaj skoraj gotovo že kuha v zakulisju.
V redu, prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je pač moral, če tako rečemo, skoraj po uradni dolžnosti na Pahorjevo vlado nasloviti pobudo, naj ne odlaša več, temveč naj prepreči morebitni hrvaškotajkunski sovražni prevzem Mercatorja. Konec koncev je tudi minister za finance dr. Franc Križanič, še kako pomemben varuh nacionalnih interesov v vodstvu Pahorjevega SD, prepričan, da bi morala Agencija za kapitalske naložbe razmisliti o strateški vlogi Mercatorja. Priznava, da se boji, da bi v primeru Agrokorjevega prevzema z Mercatorjevih polic začeli izginjati slovenski izdelki. Več finančnih in tržnih strokovnjakov ter lobistov se resda ne strinja ne z Jelinčičem ne s Križaničem – približno 190 evrov za Mercatorjevo delnico, kolikor naj bi bil pripravljen plačati Agrokor, naj bi Pivovarni Laško prineslo kar 167 milijonov evrov kupnine – vendar se marsikdo ob tem le sprašuje, kaj če vsi ti nevtralni navdušenci nastopajo predvsem v vlogi Agrokorjevih lobistov. Kaj pa, če jih je Agrokor najel?
