Na šampanjec in 
ženske v Slovenijo

Slovenija je mafijski raj, je v časopisnem intervjuju razkril skesanec Maurizio Prestieri

Objavljeno
10. februar 2011 12.16
U. S.
U. S.
RIM – Italijanski mafijec Maurizio Prestieri je v pogovoru s pisateljem Robertom Savianom, avtorjem odmevne knjige Gomorra, Slovenijo opisal kot raj za mafijo. V pogovoru, v več delih ga objavlja italijanski časnik La Repubblica, je Prestieri povedal, da v Sloveniji ni protimafijske kulture, zato se lahko mafijci po državi gibajo neovirano. Italija je dežela starih mož, mafija pa investira v mlade; starejši člani klanov vedo, da morajo oblast predati mlajšim, zanesljivim. Prestieri je kmalu postal ljubljenec bossa Paola Di Laura, ki so ga prijeli septembra 2005, tudi zaradi brata Raphaela , njegovega najboljšega prijatelja, ki so ga ubili. In zato ker je bil pameten, odločen, sposoben. Nekdanji mafijec, desna roka Di Laura, vodje neapeljske mafijske organizacije camorra, sodeluje s sodniki, obtožujejo ga, da je umoril 30 ljudi.

Prestieri v pogovoru s Savianom opisuje svojo življenjsko zgodbo. Tesno je bil povezan z Di Laurom. Nekoč, ko je zbolel, imel je visoko vročino, ga je Di Lauro obiskal na njegovem domu, sedel na njegovo posteljo in z njim klepetal; potem je boss zakinkal, ko so drugi člani klana izvedeli, da sta skupaj spala, to so Mauriziu zavidali. Zdaj Prestieri pravi: »Strah me je bilo. V Neaplju te zavist pokonča.« Di Lauro je Mauriziu postal nekakšen oče, ki ga je zgodaj izgubil, predajal mu je vse več obveznosti, pooblastil, odgovornosti, vse več moči. Vodja camorre je človek, ki ima družino, ni ločenec, ima pa mnogo žensk. Če nimaš ljubic, nisi moški. Boss je imel ženo, ljubic skorajda ne in deset otrok, a nihče ni znal voditi klana: sinovi pač niso bili nadarjeni in nižji šefi so se začeli upirati. Klan je bil obsojen na propad. Skrival se je sredi Neaplja, se spominja Prestieri, zato ga je vzel s sabo v Slovenijo. »Tu se je spremenil, zaljubil se je v lepo Rusinjo.«

Varni v Sloveniji


To je bilo zlato obdobje mafijskega klana, veliko šefov živi v tujini. Razmere, ki si jih je mafijski klan želel kjer koli na svetu, so našli v Sloveniji. Pri nas, je povedal Prestieri, so počeli vse, kar so hoteli, saj tu ni nobenih pravil, zakonskih ovir: »Dobili smo vse, kar smo hoteli, kar je mogoče kupiti. Pravil ni. Igralnice, ženske, prijatelji z vseh koncev sveta.« Nepretrgoma so pri nas ostajali po devet mesecev, tudi za novo leto, je dejal Prestieri, ki se je v domovino vračal vsaka dva tedna, da je nadzoroval posle. »V Sloveniji smo se počutili popolnoma varni, zato smo uporabljali svoja prava imena, potrebovali nismo niti ponarejenih dokumentov,« je povedal Prestieri in dodal, da so ustanove v Sloveniji na plačilnih seznamih različnih mafij, ruske, srbske, italijanskih, turške - vseh!

Italija je obdana z državami, v katerih je po ocenah italijanskih kartelov preprosto poslovati, saj so državne institucije šibke, investiranje preprosto, protimafijske kulture ni; poleg Slovenije je omenil Albanijo, Grčijo, Hrvaško in Črno goro. V teh državah naj bi mafija veliko investirala v lokalne posle: »Ne razumem gospodarske krize, vendar vam lahko zagotovim, da je v Paolo Di Lauro v Atenah in na grški obali več let vlagal na milijone evrov. Restavracije, hoteli, tudi industrija. Obstajajo dokazi za investicije. Tudi to je treba vedeti, da bi laže razumeli krizo. Ampak jaz nisem strokovnjak.«

Člani klana so mesece preživljali v igralnicah, za zelenimi mizami in se zabavali. Zaslužili so bogastvo, ga veliko zapravili, z njim razmetavali. Nosili so drage obleke, vsaka je stala 10.000 evrov, živeli na veliki nogi: »Spomnim se najdražje večerje v mojem življenju, udeležili smo se je jaz, Vincenzo in Paolo Di Lauro ter Lello Amato, jedli smo v ribji restavraciji, pili šampanjec. Zapravili smo 12.000 evrov.« Družili so se z gledališčniki, glasbeniki, filmskimi igralci, nogometaši, pot do njih je bil kokain.

Grožnje Savianu


Italijanski novinar Saviano, avtor svetovne uspešnice Gomorra, v kateri je razkrinkal neapeljsko mafijo camorro in njene metode, si je s knjigo nakopal smrtno obsodbo, zaradi več groženj je bil deležen stalne policijske zaščite. Mnogi so prepričani, da je prav Saviano s svojimi raziskavami in pisanjem največ prispeval, da so leta 2008 na sodišču v mestecu Santa Maria Capua Vetere severno od Neaplja izrekli dosmrtno kazen šestnajstim botrom camorre, neapeljskega podzemlja, ki velja za veliko hujše od sicilske mafije in ga primerjajo s kalabrijsko 'ndrangheto. Dosmrtno ječo so potrdili članom klana Casalesi, junakom Savianovega romana Gomorra, po katerem so posneli film, ki si je prislužil nekaj nagrad. Proces se je vlekel deset let po aretaciji Francesca Schiavoneja, imenovanega Sandokan, vrhovnega šefa klana, ki je vrsto let sejal strah in smrt po Neaplju in okolici, njegove lovke pa so segale po vsej Italiji in dosegale vsaj pol Evrope.

Družina Casalesi iz kraja Casal del Principe obvladuje neverjetno velik del evropske in svetovne trgovine z mamili in orožjem, odloča o javnih delih po Italiji, nadzoruje prostitucijo in uvoz deklet iz Vzhodne Evrope, med njenimi grehi pa je tudi prevažanje strupenih odpadkov s severa Italije v okolico Neaplja. Konec oktobra lani so specialci oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu neapeljske policije aretirali 46-letnega Antonia Iovina ki je prestol klana Casalesi zasedel po aretaciji zloglasnega šefa vseh šefov Sandokana, ta je na čelu klana nasledil leta 1988 v Riu de Janeiru ubitega bossa Antonia Bardellina. O' Ninno (Otrok), kot so zaradi deškega obraza rekli Antoniu, je pred italijansko policijo in vojsko bežal od 1996. Julija 2008, na velikem sodnem procesu Spartacus, so v odsotnosti na dosmrtno ječo obsodili tudi Iovina, ki je veljal za najboljšega poslovneža in menedžerja v klanu.