Nadškof Kramberger 
padel zaradi dolgov

MARIBOR – Še hitreje, kot je javnost pričakovala, je prispela novica, da je papež Benedikt XVI. sprejel odstop tukajšnjega nadškofa metropolita dr. Franca Krambergerja, na njegov položaj pa imenoval dozdajšnjega nadškofa pomočnika dr. Marjana Turnška.

Monsinjor Franc Kramberger je ob tem dejal: »Današnja novica ima svoj začetek v septembru 2008, ko sem na Kongregaciji za škofe v pogovoru s prefektom kardinalom Rejem omenil, da se mi bližata 30-letnica škofovske službe in 75-letnica življenja, ko naj vsak škof ordinarij po predpisih zaprosi za razrešitev škofovske službe.«

Slovo razrešenega

Nadaljeval je: »Že proti koncu lanskega leta (decembra 2010) sem omenil apostolskemu nunciju Santosu Abrilu y Castellóju, da sem dopolnil 30 let škofovske službe in vstopil v 75. leto življenja in da se želim odpovedati službi ordinarija. Po posvetovanju z njim sem prošnjo oddal takoj po novem letu (5. januarja) in včeraj dopoldne sem iz nunciature izvedel, da je papež Benedikt XVI. prošnjo sprejel in ji ugodil. To je bilo objavljeno v Vatikanu danes ob 12. uri.«

Svojemu nasledniku, novemu nadškofu Turnšku, pa je zaželel obilo božjega blagoslova in potrebnih pastoralnih in drugih uvidov za uspešno delo v prihodnosti.

Zakaj je papež pohitel, da je v manj kot mesecu dni od vložitve prošnje Krambergerja že razrešil? Predvsem zaradi zelo odmevnega škandaloznega gospodarskega zloma nadškofije, na čelu katere je stal. Za škofovsko službo pomembno petinsedemdesetletnico življenja bo od danes upokojeni nadškof Franc Kramberger šele praznoval, jeseni. Rojen 7. oktobra 1936 pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah je mašniško posvečenje prejel 9. junija 1960 v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Za mariborskega škofa ga je Janez Pavel II. imenoval 10. novembra 1980. Vrhunec njegovega delovanja je zagotovo povzdignjenje Maribora v nadškofijo in metropolijo 7. aprila 2006, hkrati z ustanovitvijo novih pripadajočih škofij v Celju in Murski Soboti.

Na beraški palici

Na Krambergerjevo bleščečo kariero so zadnja leta moreče legale sence nadškofijske gospodarske bilance. Pred dvema tednoma so kot prvovrstna senzacija odmevale v vplivnem rimskem tedniku L'espresso. Malone milijardo evrov težek dolg je bil predstavljen kot morda najhujši polom v vsej zgodovini Katoliške cerkve, ki jemlje miren spanec celo papežu Benediktu XVI. Članek z mnogo podrobnostmi se je skliceval na vatikanski vir. Nadškofija se je odzvala, da vatikanskega dokumenta, na katerega se članek sklicuje, sama nima in ga ne pozna, zato ga ne more komentirati. Objavljene trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb pa da ne držijo. Neposredni dolg nadškofije do bank je konec leta 2010 znašal »le« 17,4 milijona evrov. Do zdaj je redno poravnavala obveznosti in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Je pa z namenom, da pomaga pri sanaciji Gospodarstva Rast, d. o. o., zastavila tri nepremičnine: »Samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah ter del objekta v Barvarski ulici v Mariboru. Ocenjena vrednost teh nepremičnin znaša manj kot tri milijone evrov (zgradbe na Vrbanski niso zastavljene, kot se to napačno omenja v medijih; in prav tako ne pustolovski park Betnava, Slomškova založba in še nekateri drugi, življenjsko pomembni objekti za nadškofijo).«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Zaradi zloma biblijskih razsežnosti bo prizadetih tudi približno 30.000 slovenskih varčevalcev različnih bank