Napoved tožilčeve 
pritožbe izginila

MARIBOR – Senat višjega sodišča v Mariboru je dokončno končal razvpito kazensko zadevo o domnevnem izsiljevanju, v slengu reketiranju, murskosoboških gostincev. O pritožbi okrožnega državnega tožilca Bojana Misje sploh niso odločali, saj so jo zavrgli kot nedovoljeno, ker da ni bila napovedana. Tako je postala pravnomočna in dokončna prvostopenjska sodba, po kateri so namesto predlaganih visokih zapornih kazni izrečene oprostilne sodbe za tri prekmurske Rome, ki so jim sodili za reketiranje, le enemu pa je izrečena pogojna kazen.

Izgubljena pritožba

Tožilec Misja je že 12. januarja lani, ko je bila znana odločitev sodišča, napovedal pritožbo. To naj bi pisno posredoval tudi okrožnemu sodišču v Murski Soboti, a se je nekje izgubila. In čeprav je potem tožilčeva pritožba uradno prišla pred višje sodnike, ti o njej niso odločali. Preseneča pa, da se na višjem sodišču v Mariboru niso odločili, da bi o tem, kako je z napovedjo pritožbe, preverili pri kolegih na murskosoboškem okrožnem sodišču, temveč so vse skupaj preprosto zavrgli.

Po naših podatkih so potem na državnem tožilstvu v Murski Soboti spisali tožbo zoper neznanega storilca, saj želijo, da bi se odkrilo, kje se je zataknilo. Radi bi vedeli, kako je mogoče, da na poti s tožilstva na sodišče izgine tako pomembna listina.
Predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnik Branko Palatin, je potrdil, da je imel pogovor z nekaterimi podrejenimi na sodišču, a je še prezgodaj kar koli reči. Očitno gre za malomarnost. Po Palatinovem mnenju je napoved pritožbe najverjetneje izginila nekje med »vložiščem in oddelkom«. V nasprotju z njim pa nekateri razmišljajo tudi o možnosti, da bi napoved pritožbe, napisane in obrazložene na več kot desetih gosto tipkanih straneh, nekdo namerno izgubil. A tudi če ne gre za naklep, potem po pravniškem besednjaku obstaja vsaj malomarnost. Čigava?

Pričanje preveč medlo

Spomnimo, da je ob koncu daljšega sojenja, ki se je končalo januarja 2010, tožilec Misja za domnevne izsiljevalce lastnikov murskosoboških gostinskih lokalov Cubo, Maranello in Spartacus, predlagal visoke zaporne kazni. Za prvoobtožena brata Franca in Boštjana Bajiča je zahteval skupno po 34 mesecev zapora, za Ivana Kolarja pol leta brezpogojnega zapora, za Ignaca Horvata pa pogojno obsodbo. Toda sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, je po proučenem spisu in izvedenih dokazih Franca in Boštjana Bajiča ter Ignaca Horvata oprostil vseh obtožb, da so pred leti izsiljevali gostinca Boštjana Lucuja in Draga Bračka, lastnika lokalov Cubo, Marannello in Spartacus. Odločitev senata je predsednica, sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, kratko pojasnila: »V vsem postopku je jasno le, da se je nekaj dogajalo, to pa ni dovolj za obsodbo. Izsiljevanje mora biti dokazano. Domnevna oškodovanca Boštjan Lucu in Drago Bračko sta svoji zgodbi o tem, da sta bili žrtvi izsiljevalcev, opisala zelo površno. Že samo dejstvo, da smo ju morali zaslišati kar trikrat, pove vse.«

Kot edini izmed obtoženih je dobil pet mesecev pogojne kazni (na dve leti) Ivan Kolar, kar pomeni, da je tožilstvo le dokazalo, da je Kolar zagrozil natakarju v Cubu. Dejal naj bi mu, naj sporoči lastniku Lucuju, da prinese denar, sicer bo lokal gorel oziroma se mu bo zgodilo podobno kot se je že v Spartacusu.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Niso razumeli, so pa zanikali