Tiskane izdaje
Poleg slovenskih pustnih mask in likov so bile v karnevalski povorki tudi pustne šeme iz Belgije, Avstrije, Bolgarije, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Madžarske. Po pričakovanju so bili med najbolj množičnimi in glasnimi domači kurenti iz različnih krajev v okolici Ptuja, ki se jih je tokrat zbralo okoli 650.
»Želim si, da bi čim več ljudi nosilo kurenta ne samo na sebi, ampak tudi v sebi. Če bi bili Slovenci 365 dni na leto kurenti, verjemite, da bi bila naša država videti malo drugače,« je dejal ptujski župan in član konzorcija Kurent Štefan Čelan, ki je bil kot strasten kurent tudi sam udeleženec povorke. Kurentovo opravo si je letos nadel tudi državnozborski poslanec Dejan Levanič.
Karnevalska povorka je na Ptuj privabila številne ugledne goste iz Slovenije in tujine. Med njimi so bili tudi nekateri člani diplomatskega zbora, poslanci, župani in predstavniki pobratenih mest. Častni pokrovitelj Kurentovanja 2011 je predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Zaradi nedavne smrti v družini si Gantar ni ogledal povorke, udeležil pa se je sprejema pri ptujskem županu.
Po Gantarjevih besedah Ptuj zelo zavzeto in domišljeno ohranja in krepi sloves lepega, kulturno privlačnega in zgodovinsko bogatega mesta: »Tradicionalno kurentovanje, za katerega se iz leta v leto povečuje zanimanje, je vaš in naš skupen ponos ter predstavlja eno boljših priložnosti za promocijo naše domovine.«
Ptujsko kurentovanje je največja pustno-etnografska prireditev v Sloveniji. Letos naj bi ga obiskalo več kot 100.000 ljudi. Prireditev je vse bolj prepoznavna tako v slovenskem kot v tujem prostoru. Njen glavni namen je ohranjanje in razvoj kulturne dediščine ter etnografskega izročila celotnega ptujskega območja in Slovenije.
Tudi letošnje 51. tradicionalno kurentovanje na Ptuju je kurentovanje presežkov. Začelo se je 26. februarja in bo v 11 dneh ponudilo več kot 100 prireditev javnega pomena s petimi karnevalskimi povorkami a čelu in še vrsto zabavno-komercialnih prireditev.
Tudi letošnja karnevalska povorka na Ptuju se je izkazala za najbolj norčav pustno-karnevalski praznik ljudskega izročila, glasbe, energije, plesa, veselja in druženja. Kurentovanje 2011 se bo končalo s tradicionalnim torkovim pokopom pusta.
Cerkniški karneval pritegnil 24.000 obiskovalcev
Tradicionalni pustni karneval v Cerknici z naslovom Slava dežele Butalske je danes pritegnil okoli 24 tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali mimohod okoli 50 našemljenih skupin iz Cerknice in okolice ter preostale Slovenije. V karnevalu je sodelovalo okoli 800 ljudi.
»Predvsem nas veseli velik obisk, saj si je letos karneval ogledalo veliko več ljudi kot prejšnja leta, in s ponosom smo jim pokazali tudi figure, ki smo jih obnovili, potem ko je lani sneg podrl streho skladišča pustnih likov,« je povedala Liza Vipotnik iz Pustnega društva Cerknica.
Poleg množice obiskovalcev so si karneval ogledali tudi ukrajinski veleposlanik Vadim Primačenko, jordanski konzul Samir Amarin ter poslanca Peter Verlič in Andrej Vizjak.
Na ulicah Butal, kakor za pustni teden Cerkničani poimenujejo svoje mesto, so se danes predstavile skupine mask iz vse Slovenije ter tradicionalni liki cerkniškega karnevala. »Gradivo za like črpamo tudi iz Slave vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja,« pravi Vipotnikova. Tako so se na karnevalu predstavili hudič, ki je gnal polhe past, podvodni mož Jezerko in slivniške coprnice, skupaj z njihovo pramaterjo Uršulo ter mlado coprnico Lizo.
Manjkali niso niti drugi znani cerkniški liki: veliki žabec Brontoskok, veliki zmaj, ščuka velikanka, Hribci in Butalci s svojim županom na čelu. Progam so dodatno popestrile godbe na pihala.
