Američani vzljubili okus slovenskega vina

Na kalifornijski turneji, s katero promovirajo tradicionalen izbor 100 najboljših kleti po izboru ameriške revije Wine & Spirit, so ta teden na degustacijah v Los Angelesu in San Franciscu točili tudi vina treh Slovencev: Aleša Kristančiča (Movia), Edija Kanteja iz Praprota, s Krasa na italijanski strani, in Stefana Bense (klet La Castellada v Oslavju v Colliu, na italijanski strani Brd).

Med elito

A to ni bilo vse; klet Movia je ta znana ameriška revija uvrstila med letošnjih 100 najboljših vinskih kleti na svetu. Ocenjevalci te revije slepo testirajo več kot 10.000 vzorcev, in ko so Movio uvrstili med kleti leta 2011, so zraven zapisali, da so njena vina veliki ambasadorji slovenskih vin v svetu; 100 naj vinskih kleti leta odseva znamke različnih vin, ki so jih kritiki revije ocenili kot najboljše v svoji kategoriji. V sredo zvečer so v San Franciscu Alešu Kristančiču tudi osebno izročili priznanje za uvrstitev med najelitnejše kleti.

Aleša so Američanom opisali z vznesenimi besedami: »Ni človeka, kot je on. Je nekdanji zmagovalec v plesih, dolgoletni prebivalec Brd ob slovensko-italijanski meji, goreč privrženec biodinamičnega pridelovanja in človek, ki govori štiri jezike, a se mu zdi, da to ni dovolj, zato si je izmislil še svojega: eden njegovih priljubljenih vzklikov je zak-zak, naj bo izraz presenečenja ali pojasnilo vzročnosti. Vstaja ob sedmih, še pred zajtrkom (ta, pravi, je ključ njegovega dobrega zdravja) popije dva litra vode, se zapodi v svoje vinograde, priredi večerjo, pleše do jutra in naslednjega dne vstane in vse počne znova. In potem še enkrat.

Movia garant navdušenja

Pravijo mu čarodej, norec, mistik. Vse je res. Je povsem nepredvidljiv, filozof in poet z zvončki dvornega norčka, njegova vina izražajo njegovo spontanost, vitalnost in popolno nesprejemanje pravil – razen tistih, ki jih je izbral sam. Tovrstna idiosinkrazija je v današnjem svetu pogosto omalovaževana. Ljudje se večinoma raje ognejo tistemu, česar ne razumejo. In to je žalostno. Nepredvidljivost, kot jo ima Aleš, bi morali slaviti – ker nas opominja in spominja, da je življenje magično.

Vino naj bi utelešalo prostor, od koder prihaja, in človeka, ki ga je ustvaril. In to je čutiti v vinih Movie: so vznemirljiva, nepredvidljiva, presenetljiva in avtentična kot Aleš. Od Movie pričakuješ navdušenje, to plačaš, in tudi zato ceniš vina.

Plesne figure

Ni presenetljivo, da Aleš dela vina, ki pogosto niso tipska. Njegovo peneče se vino, puro, moraš odpirati pod vodo, zaradi njegovega sauvignona z okusom po meti, pomarančnega sivega pinota in kalejdoskopske rebule se človek nauči nekaj novega o tem, kar je doslej vedel o teh sortah, a le za hipec: saj se raje zaposli s srkanjem že drugega kozarčka.

In ker so ga že na začetku predstavili kot plesalca, so plesne figure uporabili tudi pri njegovih vinih, ki jih je predstavil: cabernet sauvignon uteleša milino in moč plesalca. Jagode, češnje, rozine in začimbe ... Ob svežem, energičnem lunarju iz chardonnayja se boste počutili, kot bi se vrteli na vrhu gore. Lunar iz rebule je vitalen, robusten in živahen – kot vinar, ki jo je naredil. In tako do konca palete, do Aleševih štirih dlani Toh-Kai: štiri dlani, najopaznejše so roke Aleša Kristančiča, vino je pravi kalejdoskop: od zelenega čaja, mandljev, limete, kivija, mete, fige in kumkvata.