Tiskane izdaje
V enem od prejšnjih nadaljevanj smo spoznali štiri osnovne vrste piva zgornjega in spodnjega vrenja, pšenično pivo in piva spontane fermentacije. Ostanejo nam še pijače, ki niso ne tič ne miš, imenovali jih bomo kar: pijače, podobne pivu. Kaj vse lahko uvrstimo v to kategorijo, je naravnost presenetljivo.
Najstarejši
Po definiciji, ki jo je leta 1935 podal V. Nemenz, je pivo ne popolnoma dovreli sok ječmena ali drugih poljskih pridelkov, ki vsebujejo škrob. Po tej definiciji lahko sklepamo, da je najstarejša od vseh pijač, ker je staro kot najstarejša žita.
Prapivo iz obdobja Sumercev in Egipčanov je bilo bolj podobno takim pijačam kot pa pivu, kakršno poznamo danes. Poleg raznih žit so uporabljali še star kruh, med, datlje in podobna sladila. Da bi popravili sladkast okus, so mu dodajali razne rastline, kot so žajbelj, koriander, cimet, fermentacijo pa so spodbudili z dodatkom sline v drozgo, s starim kruhom in z ostanki drozge iz prejšnjih zvarkov. Današnja proizvodnja je kljub vsemu malo bolj sofisticirana, končni izdelek pa je za resničnega ljubitelja piva kljub vsemu nekaj manjvrednega.
Kolikor piv, toliko domislic
Čehi so vselej bili med prvaki tako pivovarstva kot humorja, zato si oglejmo tipično misel, ki se nanaša na pivo. Gre za geslo pivovarne Radegast iz Nošovic: Život je hořký. Bohudík. Življenje je grenko, hvalabogu. Grenko pa je zaradi hmelja. In večina teh pijač, od Babiloncev naprej do današnjih pivu podobnih, je brez hmelja ali ga vsebuje bore malo. Take pijače in napitki imajo zelo različna imena, naštejmo nekaj najpogostejših.
Brezalkoholno pivo (no alcohol ali alcohol free) ne sme vsebovati več kot 0,05 odstotka alkohola. Vse bolj si utira svoj prostor. Največji strokovnjaki so Švicarji (Boussy, Ex Bier, Birell), Danci (Dansk), Nizozemci (Buckler), Nemci (Clausthaler in Tut gut), Irci (Kaliber). Piva vsebujejo vsaj malo alkohola. Vse več pivovarn vari popolnoma brezalkoholno pivo, ki ga reklamirajo z 0,00 odstotka. (Odvzem alkohola z zamrzovanjem.)
Od radlerja do gingerja
Malz bier (sladno pivo), vitamalz, karamalz vsebujejo veliko neprevrelega slada in imajo nizko stopnjo alkohola (okoli 0,5 odstotka). Pijejo ga športniki, otroci in doječe matere.
Malta je hranljiva pijača, pogosto z dodatki mineralov in vitaminov. Največ je zvarijo v Latinski Ameriki. Arabski svet vari malt beverage ali malt drink, z dodatkom raznih sadnih okusov.
Ginger beer je lahko pivo, varjeno iz korenin ingverja, značilno za Anglijo in Antile. Ginger ale je le karbonizirana brezalkoholna pijača z okusom ingverja.
Kvas je slovansko prapivo, ki ga varijo iz ječmenovega in rženega slada v Rusiji, Ukrajini in na Poljskem, vsebuje malo alkohola.
Radler je nemška pijača, mešanica piva in limonade v razmerju pol in pol. Shandy je podobna angleška pijača, mešanica piva in limonade (70 : 30 ali 80 : 20, ima do 3,5 odstotka alkohola). Panach je francoska pijača, mešanica piva in sodavice. Panach pivovarne Kronenbourg vsebuje 2,6 odstotka alkohola.
Pivo za diabetike bolj ali manj uspešno varijo v številnih državah. Najdlje so prišli Čehi in Slovaki s svojimi dia pivi. Poznajo ga tudi Nemci in Avstralci.
V svetu proizvajajo vse več piva z okusom viskija, džina, vodke, tekile, konoplje, feferonov, čaja, čokolade, kave, mete, vanilje, ananasa, malin, višenj, češenj, jabolk, tudi cola miks je med njimi. Teh pijač ne gre mešati z belgijskimi, s francoskimi in z drugimi pivi, ki jim dodajo sadje med sekundarno fermentacijo. Pri teh pijačah gre le za mešanico piva z dodatkom sadnega okusa.
Kriza kriva za nove okuse
Današnja mladina si je prisvojila že vrsto najbolj nenavadnih pijač, vse strožji prometni zakoniki pa prisiljujejo pivce šoferje, da raje segajo po nizkoalkoholnih mešanicah. Radler in podobne pijače so si že zagotovili visoko mesto v proizvodnih programih pivovarn, hit zadnjih let postaja cola miks.
Domačinska piva so razne vrste prapiv, kakor so se ohranile v Afriki iz prosa (pombe, chibuku), v Ameriki med Indijanci iz koruze (chicha), v nekaterih predelih Azije iz riža, v Oceaniji celo iz korenin divjega poprovca. Turška boza, znana tudi na Balkanu, je tudi ena takih pijač, podobnih prapivu.
Krizna obdobja svetovne zgodovine, ko je primanjkovalo žit, so prinesla razne poskuse obupancev, tako je nastalo pivo iz rži in ovsa ali celo iz krompirja, kopriv, korenja in kostanjev. Med vojno so varili napitek, namenjen nemški vojski, bil je zel voden, uporabljali so za polovico manj ječmena. Prohibicija, ki je zajela številne države, najbolj znana je tista iz ZDA in Švedske, je prinesla številne poskuse, da bi naredili nekaj čim bolj podobnega pivu, toda ta reč naj bi bila vseeno brez alkohola. V ZDA je tedaj cvetela proizvodnja napitka ginger ale, še bolj pa Al Caponove tajne pivovarne. Švedi so se znašli s pijačo svagdricka, z napitkom iz slada in hmelja. Obilnejše osebe vabijo k pitju piva z manj kalorijami.
Ob vsem tem pa bo resnični ljubitelj in poznavalec le odmahnil z roko in si naročil svoje najljubše pivo.
